Cvet jabolka spoznanja

Nazaj na Celjsko literarno društvo?

Nazaj na avtorji?

Nazaj na prvo stran?

 

Želje po novih spoznanjih

 

Pisateljica Cilka Lipnik je v svoji novi knjigi CVET JABOLKA SPOZNANJA segla v intimo in se predstavlja celostno, izhajajoèa iz postavke, ki je lastna vsakemu èloveku in njegovim skritim srènim vrednotam. Razkritje preide v odprto stran iskanja pravira resnice o osvešèenosti vsakogar, dojemanju iskanega, v tem primeru odkrivanja zakonitosti duševnega.

Najvišje vrednote ji pomenijo: ljubezen, vera in upanje.

Avtorica je ljubezen uvrstila v ospredje kratko malo zaradi preprièanja in notranjega glasu, da je ljubezen zaèetek in konec vsega hotenja in dajanja. Nujno zahteva povezanost, sožitje, zakaj samo to zakolièi trdno smer spodbujati vse okrog sebe, da bo vsak popolnoma dojel vse tisto najdražje, kar nosi v sebi in mu krepi solidno osnovo za naklonjenost do drugega v njegovi bližini. Odtod njeno vabilo in klic: - Vse, kar poènemo, naj bo napolnjeno z dobršno in izdatno mero ljubezni. Uresnièitev tega potrdi lahko le zlato pravilo prave in jasno zaètrtane in izpeljane življenjske poti, kar najvarneje zagotavlja doseèi željeni cilj, ki marsikdaj ni dovolj preciziran, marveè je prepušèen bolj golemu nakljuèju. Kar pa niti ni bistveno in nikakor ne zamraèi jasnosti

Ljubezen je vsemogoèna in ostaja veèno mlada. Pisateljica ob tem spoznanju ne zardeva, nasprotno, še kako preprièljivo sporoèi in se ne zapre v slonokošèeni stolp.

Priznava: - Vse je v življenju mogoèe, samo verovati moraš in zgodili se bodo èudeži! Naslednje prièakuje od življenjskega sopotnika, ki ga nagovori iskreno: - Ti znaš to, kar jaz v sanjah nikoli ne sanjam. Tvoja drugaènost, tvoj pogled, tvoj nasmeh, spreminjajo morske pene v resniènost, v valovanje morja, v vihar, v orkan želja. Zato nikoli nisi sam, nisem sama, ne bova sama!

Vseskozi je privržena meditaciji. Temu nameni poseben pomen in v knjigi zapiše: - Kadar meditiramo, uporabljamo kozmièno energijo, ki razveseli in energijsko napolni duhovne centre telesa ...Vsaka misel ima energijo, barvo, melodijo in svojo frekvenco valovanja. Konènost je poplaèana prav v upanju po neèem, boljšem, kar izzveni v spoznanju, da nam redna vsakodnevna meditacija podaljša življenje in odpira zakrnele centre v možganih.

Nadvse zanimiva in privlaèna je vsebinska razporeditev prièujoèe knjige CVET JABOLKA SPOZNANJA. Pisateljica Cilka Lipnik je ubrala princip realnosti, znanstvenosti in domišljije.

Realnost jo popelje v krog domaèih, s posebnim poudarkom na prednikih, ki jim obudi vitalnost, in pri tem omogoèi kristalno èisto spoznati njihove osebne vrednote, tudi slabosti, ki se jih ne otresejo, vendar ostanejo naravne in simpatiène.

Znanstvenost odsevajo prikazi citatov posameznih mednarodno priznanih in uveljavljenih mislecev.

Avtorièna domišljija odkriva bisere njene vpetosti v moè èarobnih urokov in mavriènih barv polnosti ponujenih resnic, dognanj in èutenj do vsega, kar jo obdaja in poživlja.

Knjiga CVET JABOLKA SPOZNANJA je vredna natisa in branja. Slednje velja predvsem za vse tiste, katerih želje po novih spoznanjih ne pojenjajo.

Pisateljica Cilka Cecilija Lipnik je svoje novo besedilo naslovila Po 14 barvnih stopnicah do višje zavesti in svojega razgledišèa.

Posebnost odloèitve avtorice je v tem, kar je sprejela za odgovorno in hvaležno nalogo, da piše knjige kot uèiteljica, ki vzgaja z vso predanostjo in poklicno priljubljenostjo iz svojih lastnih izkušenj in spoznanj. Zajema torej iz vrelca življenja, kakor ga èuti, dojema in se mu vseskozi predaja.

O sebi zatrdi popolnoma jasno in prepreèljivo, da je privržena osnovi in dejstvu doživete resniènosti "na svoji koži" in torej daleè od namišljene utvare o nekakšni sprotni izmišljiji. To ji je razumljivo in slednje nikakor ne zavrže, nasprotno, sprejme za primerno izhodišèe, kar vseskozi uresnièi. Sprejela je za vodilo, nuditi vsakomur vsebinsko preproste in razumljive sklope besed in stavkov. Le od tega si obeta zagotovilo, da bo njena strnjenost uma in intelekta celostno razumljena in poravnana.

Študijsko besedilo uvede moto prièakovanja prièujoèega napotila: Pravila življenja, ki vas bodo pozlatila. Pri tem upošteva indijski pregovor, da "vsaka težava skriva v sebi dar", enako pritrdi globoki misli o obvladovanju zla in vlogi srca, kjer je nekakšen prehod med fiziènimi in pravimi duhovnimi podroèji. Avtorica besedila daje za ugodno rešitev teh vprašanj uporabo globinske meditacije in verovanja v sreèo, podkrepljeno z njeno veèletno praktièno izkušnjo, ko je trikrat na dan v mislih ponavljala: Vsa narava prevzema skrb za moj vsakdan.

Z vztrajnostjo in preuèevanjem številnih znanstvenih razprav se je dokopala do spoznanja o nujnosti mavriènih barv za zdravo življenje èloveka – sploh je, kar pomeni, obèudovala mavrico. Tako so se ji razkrile mnoge skrivne lastnosti narave. Na osnovi tega preuèevanja je sestavila lestvico predstav o sebi in dopolnitvi bivalnega okolja.

Zanesljivo bo marsikdo, ki bo segel po tem njenem pouènem besedilu sprejel ponujene ugotovitve pisateljice, ki nikomur nièesar ne vsiljuje in strne bistvo v naslednjem: Kdor se popolnoma obvlada, je zares sam svoj gospod. To pa je že najbolj napotek, kako je potrebno z naomajno voljo doseèi "intenzivno koncentracijo".

C. C. Lipnik je namenila velik poudarek ljubezni, povezane z osrednjimi znaèilnostmi posamezne številke oziroma posamezne barve svetlobe duš. Zatrdi, da so svetlobe "v neskonènih odtenkih barv in oblik od nastanka èloveka naprej". V svojih premišljevanjih prihaja do ugotovitve, da se svetloba duše nikoli ne ponovi in glede na število oziroma osnovno barvo ima vsaka duša osebne sposobnosti, duhovne vrednote in labilnosti. Zapiše: - Energija posamezne duše se nikoli ne unièi in ostane veèna.

V analitiènem prikazu posameznih barv o Peti beli beremo: - Bela božanska energija ljubezni, ki samo daje in nièesar ne zahteva, prihaja v neskonènih oblikah s severa in daje ljubezen vsemu stvarstvu.

Pri razèlenitvi posameznih barv je pisateljica ilustrativno dopolnila z umetniškimi besedili Simona Gregorèièa, Otona Županèièa, Ivana Minattija, Franceta Balantièa, dr. Franceta Prešerna in drugih avtorjev.

V novem besedilu pisateljice Cilke Cecilije Lipnik omogoèa bralcem vseh slojev, da pobliže spoznajo bistvo, ki ga je naslovila Po 14 barvnih stopnicah do višje zavesti in svojega razgledišèa.

Janez Švajncer, pisatelj

 

Maribor, 12. 2. 2002

 

 

 

 

CVET JABOLKA SPOZNANJA

 

 

ZAHVALA

Zahvaljujem se moji materi Antoniji, katere svetloba duše je bela in v njej plava Keopsova piramida, ki je najveèja junakinja in uèiteljica v mojem življenju. Njena svetloba duše me je vodila, da sem zapisala stvari, ki so se mi globoko boleèe ali osreèujoèe zapisale v srce. Mati mi je prišepnila:

"Veš Cilka, morda ni prav, da so vse moje doživete grdobije šle z mano v grob in ti ne dovoljujem, da o njih spregovoriš, kar sem ti zaupala. Nobena mati ni popolna in tudi jaz nisem bila. Ne molèi pa o sebi. Naj svet ve, da že grd pogled, nezdrav odnos, kaj šele beseda, èloveka globoko rani, da nemoèen obleži v postelji brez besed, kot se je meni pogosto dogajalo. Ti si vse hudo prebolela in z nasmehom na ustih. Zapisala boš svoje boleèine, pa tudi veselje. Kar smej se! Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Saj poznaš rek iz Svetega pisma: 'Oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo!'

Naj se ne èudijo, èe so izgubili najboljše prijatelje. Najvažnejša je ljubezen, ki jo èlovek globoko nosi v sebi. Vse je treba delati z dušo. Èlovek brez duše že tisoèletja brezobzirno z vojnami pobija nedolžne ljudi, èudež narave – ÈLOVEKA. Kje je šolstvo v svetu? V temeljih ga je treba spremeniti! Nauèiti je treba otroke in ves svet, uporabljati besede, ki zdravijo, izboljšujejo èustveni in telesni sistem ter razvijati intuicijo – vedenje, s katerim so se rodili. Današnji naèin vzgoje od rojstva naprej v najveèji meri to unièi. Intuicijo je treba vse življenje oblikovati kot naše mišice, ki že po nekaj tednih v mavcu postanejo popolnoma ohlapne. Pusti, da duša spregovori na tvoj edinstven naèin, ki je vsakemu èloveku dan drugaèe.

Z besedami se rešuj, zdravi in izboljšuj življenje. V besedo prenesi ustvarjalno moè misli in jih udejanji. To je najboljši naèin za ustvarjanja ravnovesja v tvojem vsakdanjem življenju. Vsekakor pa to ne gre brez boleèin v tvoji duši in tistih, ki jih imaš najrajši."

Hvala mati za te in vse ostale misli, ki sem jih oblikovala v knjigi!

 

 

Predgovor

Vse naše življenje oblikujejo èustva in misli. Na èloveka delujejo energije v vseh smereh – ne samo v živih in neorganskih stvareh, temveè tudi v mislih, èustvih in dejanjih ter energije umrlih ljudi.

Konstitucija vsakega posameznika temelji na doloèenem razmerju v treh vitalnih energijah, ki ne doloèajo samo naših zdravstvenih kapacitet, temveè upravljajo odzivanje na svet okoli sebe. To je svetloba duše, avre v telesu v mavrici ter odziv duše v telesu, ko je v vsaki celici Bog, kar smo edinstveno podedovali od naših prednikov. Opazovati moramo tudi raznolikost doživetij, ki se pojavljajo v telesu in umu. Moramo ugotoviti, ali so pozitivne ali negativne. Tako spoznamo, kako se odzivamo na razliène lastnosti dnevnih dejavnosti. Nato zaènemo doloèati lastnosti, ki jih hoèemo vkljuèiti v življenje. Nauèiti se moramo, od kod prihajajo naša hrepenenja – iz notranje modrosti, ki želi uravnovešati dušo oziroma zadovoljiti izvirno potrebo uma oziroma telesa. Vedeti moramo, da nas bo hotel vsakodnevni um zmesti s številnimi prevarami. Posebno moramo biti previdni dedièem vzorcev v življenju. Poskusimo se zavedati vseh globokih èustev, ki lahko subtilno vplivajo na naše življenje. Èustva so zelo osebna in zasebna, a èe jih zanemarimo, bodo zaèela škodljivo delovati na naše zdravje. Èlovek mora biti odlièen opazovalec in prizanesljiv do sebe, ko se zavedanja teh èustev poveèajo.

Nauèila sem se lekcij, ki so mi jih ponudila èustva in unièila sem nauèene nezdrave vzorce ter se nauèila novih. Vsak dan nam življenje nudi nove lekcije, vse do smrti. Na novih temeljih varno gradim grad svoje duhovne in materialne uspešnosti.Morda se zdi komu preveè enostavno, da èe spremenimo misli ter gibe, se spremeni tudi življenje, a je èista resnica.

Vsak smisel življenja ustvarjamo sami zavestno z namenom, da se èustveno in bolezensko ozdravimo. Svoj smisel sem našla v pisanju knjig o ljubezni v vseh barvnih odtenkih.

Èlovek postane prijatelj sebi in drugim, ko je sposoben uravnovesiti levo stran možganov z desno polovico, to je ravnovesje med èustvi in razumom. Po horoskopu sem tehtnica in v znaku planeta Venera, sem otrok VENERE, to je ženska ljubezni. Je kdo na svetu, ki verjame, da lahko dajemo ljubezen z bièem? Biè ali kakršno koli orožje, je samo pot do srca, boleèina, preko katere spoznavamo svojo dušo, kjer biva sama ljubezen. Sem eno z dobrimi ljudmi na tem svetu, nenehno dajem in sprejemam ljubezen.

Vibracije planetarnega sistema se od trenutka do trenutka menjajo, prav tako kemijski sestav možganov. V duši nosimo žar ljubezni, ki daje neskonèno energijo, da èlovek lahko premaga vse skušnjave in preskoèi brezna na svoji življenjski poti. Prižiga baklo ljubezni, ki razsvetli temo. Življenje razumem na novo. V um, ki je vedno oster, mi prihajajo nove ustvarjalne misli.

Prijatelj mi je bil neviden uèitelj in nevede pomagal v svobodo in svetlejši jutri, ker sem prišla do novih spoznanj o èloveku. Sleherni trenutek je nov izziv za sreèo, kajti SREÈA je navada.

 

 

 

ROBERT FULGHUM: Vse, kar moram vedeti, sem se nauèil v vrtcu

Stran 8 : Vse deli z drugimi.

Igraj pošteno.

Ne prizadeni ljudi.

Vedno daj vsako reè tja, kjer si jo našel.

Pospravi za seboj.

Ne vzemi, kar ni tvoje.

Opravièi se kadar koga prizadeneš.

Pred jedjo si umij roke.

Potegni vodo.

Topli keksi in mrzlo mleko ti koristijo.

Živi uravnoteženo življenje – vsak dan se malo uèi, malo misli, malo piši, malo slikaj, malo poj, malo pleši, malo se igraj in malo delaj.

Vrtci v raju imajo nazorna imena: KAPLJICA; IZVIR; STUDENÈEK; POTOÈEK.

NE ZAMOLÈI hudobij, ne svojih, ne tujih!

 

* * *

Vsak lahko izboljša duhovnost. Praktièna naèela s sedmimi koraki za zanesljiv vzpon opazovanja simbolov:

1. Poskusite si ga zapomniti takoj na zaèetku.

2. Bodite natanèni.

3. Naredite zapiske, ki bodo služili za smernice.

4. Poglejte beležke v glavi, preden se odloèite ali preden poveste svoje mnenje, stališèe, kar bi lahko povzroèilo napake.

5. Spoznajte svoje prednosti in pristranska gledanja.

6. Bodite kritièni do svojih misli, kadarkoli obstaja možnost napaènega mnenja.

7. Dojemljivost ali odprtost že takoj na zaèetku.

Ko se bodo zaèeli vrstiti uspehi, se ne bodo okrepili samo vaša samozavest, ponos in pogum, ampak se vam bo zaèela prebujati telesna, umska in èustvena navada uspešnosti.

Življenje ni igra nakljuèij, kakor se marsikomu zdi, bolj je podobno bumerangu, ki se vrne v roke tistega, ki ga je zaluèal. Vsi dogodki v življenju imajo svoj namen!

* * *

Naravno zdravljenje, razgrajevanje stresov in odpiranje zakrnelih možganskih centrov :

"Hvala Bogu, ker prihaja bela energija ljubezni v obliki mavrice z vsemi zašèitnimi dobrimi Demoni v neskonènih oblikah in belimi vodniki, ki prinašajo vsem ljudem ljubezen, mir, svobodo, zdravje, ustvarjalnost, uspeh, zadovoljstvo, najveèje veselje in zabavo."

To je potrebno mirno trikrat na dan ponoviti. Lahko tudi med fiziènim delom.

Gojimo samo pozitivne misli!

Pogled z drugega zornega kota ali Stromfika

S v podobi palice, temno zelene barve, telo kocka, glas kragulja.Te energije je najveè v motovilcu. Prvi glas boleèine.

T v podobi èrnega krta, indigo barve. Glas orlov, ki sporoèajo resnico. Telo v obliki osmerokotne prizme. Prišel je èas, da pride resnica na dan. Ne sme veè biti skrita pod zemljo kot krt, ki se hrani s škodljivimi lièinkami v zapredku. Negativnost je treba zatreti že v zarodku, preden ženska zanosi. Ostrovidni orli vidijo svoj plen iz višav. Te energije je najveè v èesnu in èebuli. Štirinajsti glas èloveka.

R tretje oko z modro, rumeno in vijolièno barvo in èrna kroglica v sredini. Telo je v obliki oèesa teh barv. V teh barvah muka govedo in se oglaša sokol, zato sta ponekod sveti živali. Trinajsti glas èloveka.

O vijolièaste barve, lik peterokraka zvezda, telo prizma te zvezde, èetrti glas narave.

M v podobi sove, modre barve, telo krogla, glas sove. Sova predstavlja modrost že za èasa Aristotela. Glas je pozitiven. Sova z glasom privablja plen v svoje kremplje. Sova kot žival ima negativno energijo za èloveka. Tretji glas èloveka. Mati z modrostjo in ljubeznijo èuva in vzgaja svojega otroka. Otrok klièe najprej mama. Ton E.

F varovalna èrna energija v obliki krogle, tetraedra in štirikotne prizme. To je glas groma. Upodobil ga je Beethoven v skladbi. Preteèi zadnji glas v naravi.

I mavrica predstavlja sprošèeno veselje v neskonènih variantah. Trinajsti neèloveški glas v naravi.

K v obliki sive krogle s križem. Glas sinièke je v tej barvi. Drugi glas èloveka. Z njim je priznal ljubezen. Spil je grenki ljubezenski napoj. Preko devet kelihov trpljenja, se je na starost nauèil piti kelih ljubezni ob prepevanju ptic.

A v podobi goloba, oblika prizme heksameter, zelene barve. V tej barvi poje golob, ki je upodobljen na mnogih slikah z oljèno vejico miru in predstavlja sveti duh – ljubezen. To je prvi glas, ki ga je spregovoril èlovek.

Èlovek doživlja življenje preko barve, zvoka, valovanja zraka in vode, preko geometrijskih oblik: ploskve, telesa ...

 

* * *

April 2001

Bil je lunin dan. To pomnim. Neka sila je delovala, da sem pismo založila in ga nisem oddala. Kdo ve, zakaj je bilo tako prav?

Že vem! Najprej se odprejo vrata ljubezni, to je kelih trpljenja. Zajèek prinese pisanko z velikimi vrati. Na mizi je velik srebrn kelih, poln vseh zvrsti neskonènega veselja s tremi sladkimi bomboni: vera, upanje, ljubezen.

Premagala sem zmaja v svoji duši.

Pred vami je neoddano pismo.

 

* * *

 

Pozdravljeni v pomladi tretjega tisoèletja!

V cvetoèi pomladi smo vèasih slavili dan zmage nad fašizmom. Èas je, da slavimo zmago nad zlom! Kako malo je treba narediti, da ustvarimo mir v duši, a to ljudje noèejo. Zakaj?

So že zacvetele narcise zlate ljubezni?

 

* * *

 

Oko mora biti nekaj takega kot sonce,

sicer bi ne videlo svetlobe;

moè samega Boga mora biti v nas.

Bi drugaèe znali mar užiti božji èas?

Johan Wolfgang von Goethe

Smeh in uèenje sta temelj vseh uspešnih dolgotrajnih odnosov.

 

* * *

 

Elitni Anin ples

1892 – 1993

Spoštovani ...

Zgodilo se je neke noèi ob koncu stoletja.

Prelestni zvoki violine in klavirja

so se iz dvorane nežno razlivali po parku.

Ljudje, ki so vstopali

z gracioznimi koraki,

so bili odeti v svilo,

ki je šelestela v poletnem somraku.

Njihova srca so bila polne glasbe,

ljubezni in prièakovanja ...

Ni se dogajalo vsem

in ni se dogajalo povsod.

Spoznanje,

Ki je dramilo èutnice

in obèutek, ki je dajal

neponovljivi èar.

 

Elitni Anin ples 1993

Izbrali smo vas, da bi bili zraven.

Upamo, da ni zaman ...

da ni odveè.

 

* * *

V veèjem delu sveta imajo ženske v tretjem tisoèletju poleg obveznosti v družini, še pravico do dela v razliènih službah. Kar pomeni, da morajo biti dobre matere, gospodinje, služkinje, ljubice možu, prve dame na plesu, odliène organizatorke in se znajti na vsakem delovnem mestu. V tako vsestransko zaposleni ženi, je žarek upanja za pomoè v družini mož. V naši novi državi ostane žal to samo žarek upanja.

Korošica

Mož je kar naprej pozno prihajal domov in se opravièeval ženi.

"Veš ženkica, nisem mogel prej priti domov. Sedaj imamo novo državo in delamo novo ustavo in novo upravo."

"Je že prav. Jaz sem tudi najprej država, potem sem ustava, nazadnje pa še uprava!"

 

 

 

 

 

Pozdravljen Buèko!

Prav vesela sem, da si prišel na obisk in to v tako lepi vijolièasti barvi. Ta barva name vpliva tako vzpodbudno, da mi bo še padla v glavo kakšna nova ideja. Puškin je takoj opazil neko napako v pisanju. Opozorila sem ga na njegove napake. O, zlomka, pozabila sem, da on nima nobene napake! Te pripadajo samo Klovnesi. Saj veš, koliko jih imam: na pretek!

Moram priznati, od èasa do èasa pod masko toèim solze. Niè mi ni všeè, da bom spet dobila narkozo, pa èeprav samo za raziskave. Kemija je kemija in meni vsaka škoduje. Puškin me je skušal tolažiti:

"To ni niè posebnega. To se v bolnici dogaja na tekoèem traku!"

"Na tekoèem traku ljudje vsak dan tudi umirajo, zato ne vem, èe je res tako enostavno. Si že doživel operacijo raka, obsevanje, kemoterapijo, tabletke s strupenimi citostatiki?"

Nekje v duši je ostal neprijeten obèutek. Da bi ga odpravila, sem se zaèela glasno pogovarjati s sabo.

"Ne boj se Klovnesa! S tabo je Bog! To ti naj bo v zadošèenje. Niè hudega se ti ne more zgoditi. Si pravzaprav Trnuljèica, ki boš svetu pokazala, kako je treba ravnati z ljubeznijo. Puškin je konèno moški, ki se mora boriti za princeskino naklonjenost. Dovolj èasa si osvajala zmaja. Niè hudega, èe ostane zmaj vse življenje, saj si krotiteljica zmajev. Jih boš že varno vodila odslej brez prask na sebi s smehom na licu, kot ti zadnje èase uspeva. Èe ne boš mogla ugnati solz, poklièi Piko Nogavièko na pomoè. Ona je vedno dobre volje, zato jo imajo vsi radi. Boš videla, kakšne vragolije bosta skupaj poèenjali! Kar odpri svoj kovèek zakladov."

"Buèko, ti si sijajen fant! Prižgala bom svoj radio, ki je kar nekaj mesecev poèival. Po treh desetletjih imam uradno dovoljenje, da ga lahko poslušam. Verujem, da bodo ljubljeni domaèi poslušalci obdržali v glavi svoje spolzke pripombe. Pravzaprav imajo izviren zaklad za zbadanje. Mnogi ne slišijo pušèic, ki letijo v moje možgane. Ampak Klovnesa jih bo s prisrènostjo in smehom nadkrilila. Ljubezen in smeh odpirata vsa srca. Le tu in tam kakšen zakrnel zmajèek rajši ostane zmaj. Pravzaprav bi bila ekološka škoda, èe bi ta zvrst zmajev izumrla. Bila bi res težka izguba, èe bi pocrkali vsi drekasti zmaji."

"Tako te vidim rad. Koristila ti bo meditacija in globok poèitek. Ko se naspiš, si zapoj in požvižgaj na vse grdobije. S tabo je ljubezen vsega sveta in sam Bog. On zmore prav vse, le vere in upanja ne smeš izgubiti. Èao!"

Pomahal je v pozdrav, razprl zlata krila in odletel. Globoko sem vdihnila in se nasmejala v poveèevalno razsvetljeno ogledalo sama sebi. Z mene je padlo pol skrbi o zdravju. Po meditaciji in poèitku sem bila že nov èlovek, skratka Klovnesa in pol, ko se niso smejala samo usta, ampak tudi srce.

 

 

Dan pred vstopom v bolnico

Duhovno sem se že popolnoma pripravila za kirurški poseg v bolnici.

Le katero žensko bom sreèala na sosednji bolniški postelji? Bom znala s svojim odnosom in besedami poveèati njeno vrednost? Vsi ljudje imajo skrite srène vrednote. Spodbujati jih je treba, da jih spravijo na dan. Èlovek mora biti v slehernem trenutku pošten, ohraniti vsem spoštovanje, èast in zaupanje.

Poljub s prijateljem v Sviloprejki komentirajo na najrazliènejše naèine. Paè vsakdo po svoji meri. Prijazna neèakinja, glasbenica, me je vprašala:

"Menda se veè ne obsojaš zaradi tega poljuba?!"

"Ne! To je najboljše, kar sem v življenju naredila. Èlovek mora stopiti tudi na stran pot, da spozna kakšna je svetloba, èe smo pravilno usmerjeni. Takoj sem spoznala, da rušim temelje svoje podobe. Èeprav je bilo opojno mamljivo lepo doživetje, za katerega sem vedela, da se ne sme veè ponoviti. Konec bi bilo prijateljstva in kar je najhujše, pretrgano bi bila ljubezen moje duše z mojim telesom. Sebe bi iznièila. Prav to je bilo najhujše, kadar sem se zaradi tega prekrška obsojala . Prav ob svoji slabosti sem duhovno rasla in našla novo modrost, ki me je ozdravila. Znaèaj gradimo vse življenje na naših in drugih napakah. Èe najdemo pravo pot, smo sreèni, èe napako ponavljamo pa nesreèni. Zdelo se mi je, da se bom osvobodila zlate kletke, èe bom svojo napako iskreno opisala, ne glede kakšen bo odmev bralcev. Še bolj globoko sem se zavedala, da moram biti v skušnjavi še bolj trdna. Ne ubiram bližnjic. Beli vodniki mi v življenju pomagajo, da nadaljujem pot z manj napakami. Izogibam se ljudi, ki streljajo strupene èrne pušèice v moje možgane. Dobro vem, da bodo vselej tudi taki ljudje, ki ne odobravajo moje življenje, ne glede na to, kaj naredim. Zase vem, da ne smem poèeti tistega, èesar si ne bi želela brati jutri v èasopisu ali preko katerih koli medijev gledati. Vsak èlovek sam odgovarja za svoje odloèitve. Naše okolišèine niso odgovorne za naš znaèaj. Poštenje do sebe in vseh, je naš najboljši prijatelj. Nikoli nas ne bo ogrozilo ali izdalo.

Ko ljudje vedo, da hoèem nanje vplivati zaradi priložnosti, da bi njihovemu življenju dodala vrednost, nehajo dvomiti v moje motive. Vèasih je treba èakati na pozitiven odziv kar veè desetletij. Verjamem, da vsakdo ne zmore tega napora. Moje zaupanje je lepilo, je kljuè do iskrenih odnosov, ki se oblikujejo v kratkih trenutkih mojega življenja. Nikogar ne obsojam po kateri poti potuje. Vsak je sam svoje sreèe kovaè! Hvala, ker si me to vprašala!"

Vsa moja družina je bila na drugem bregu reke. To se mi je kar prileglo. Še bolj pogumno sem utirala svojo pot. Vedela sem, da me èaka blisk in grom, preden se bomo sporazumeli in ustvarili most do mojega brega. Mavrica je prenežna. Ne prenese strupenih pušèic. Našla sem trdnejšo osnovo: granit in najtrše veèbarvne diamante, ki jim nobena pušèica, ne krogla ne škodi. Klovnesa s pomoèjo belih vodnikov je vsemogoèna. Njen smeh prodre do vsakega atoma telesa. V vseh oblikah mora biti preudarna, ustvarjalna za pristno sreèo in zdrav odnos. Zdravje je neskonèno zadovoljstvo. Harmonija je preplavila vse moje telo, vsako celico. Zahvalila sem se Bogu, ker mi je dovoljeval življenje in sem se lahko ustno, pisno, èutno, plesno, glasbeno in vsestransko izražala v svojem okolju.

 

Klovnesa

Najbolj uživam vsak dan, ko prižgem sveèo, da se povežem z energijami mojih prednikov za ljubezen, zdravje, mir, svobodo in ustvarjalnost vseh ljudi, ki so v moji navezi. Poleg sveèe postavim smejoèo Klovneso. Takšna sem bila vse do takrat, ko so zazidali poleg našega bloka ob moji spalnici transformator. Elektrièna napetost, neprestana negativna vibracija na moje obèutljivo telo, je naèela moje zdravje. Žal pri nas še nimajo uradno izdelanih raziskav o mnogih sevanjih, ki nekaterim obèutljivim ljudem, med katerimi sem tudi jaz, hudo škodujejo.

Verujem, da se je pred tremi meseci zame konèala dvaintridesetletna Odisejada zdravljenja mojega telesa s strupenimi zdravili zaradi vsemogoèih sevanj. Krona vsega je bila bolezen rak. To sem sprejela kot "darilo", da bom imela èas za pisanje.

Ko je èlovek dobesedno v raju, mora biti kar v pripravljenosti, da ga prej kot slej èaka težak problem. Moj stalni zdravnik me je pred mesecem in pol zaskrbljujoèe opozoril, da je potreben operativni poseg, ker je nevarnost, da je rakasta tvorba na maternici. Enostavno sem se sesula. Vse do takrat sem bila nabita z energijo ljubezni v trdni veri, da sem to zahrbtno bolezen premagala. V meni je zakrakal èrni vran in nevarno kljuval v vero preživetja. Da bi bila mera èez rob, so bili nekateri najdražji do mene nasilni kot vèasih v šoli uèenci, ko me je nenadoma napadla visoka vroèina. Nisem prièakovala, da bodo z mano soèustvovali, še manj pa, da bom doživela negativno psihièno eksplozijo. Moja zavest se je prviè v življenju odzvala z najbolj zlim besednjakom, kar sem ga našla v sebi. Imela sem obèutek, da je konec mojega življenja, a so na drugi strani brezna. Vsak èlovek je božanstvo, èe to izbere, lahko pa je tudi satan. To pot sem bila drugo, ker niso dojeli moje duše. Z mano vred se je dobesedno nebo razklalo. Ko sem utihnila, je zaèelo moèno grmeti, bliskati, udarjale so strele, kot da je sodni dan, nakar se je ulil dež...

Telefon je v taki stiski èudovita stvar. Sestra Anica mi je prisluhnila. Naslednji dan mi je poslala vzpodbudne verze in me dvignila k svetlobi. Preprièevala me je, da sem bila vselej vesela Klovnesa, kadar sem prišla domov. Vse sem razveseljevala s svojimi domislicami. Nihèe niti pomislil ni, da me kaj teži...

Umirila sem se. Zame je pomembno le preživetje, vse drugo je nepomembno. Ne vem zakaj se veèina ljudi peha le za premoženje, ko pa se goli rodimo in goli gremo v grob. Pomembno je le, da imamo streho nad glavo, nekaj oblek in hrane, da preživimo. Jemo že tako preveè. Nekatere stvari so šle v nerazumevanju èez rob. V sebi sem morala najti modrost, da se iz tega nekaj nauèim in da se dvignem na višjo raven.

Obrnila sem se na iskrene prijateljice, ki sem jih v življenju spoznala in jim izpovedala svojo boleèino. Vsem se zahvaljujem, ker ste mi prisluhnile. Ob vaših dušah se bogato poèutim. Mnogo ste storile zame, da spet verujem vase in lahko brezpogojno v mislih delim ljubezen vsem. Posebej zahvala obema neèakinjam Marijama. Glasbenica me je s sestro osebno obiskala in sta bili mnogo ur ob meni, medicinska sestra pa je imela èasa za razgovor po telefonu na pretek.

Postala sem spet Klovnesa in z ljubeznijo v duši unièevala v mislih nezdrave tvorbe. Verovala sem, da bo zmaga na moji strani in bom ozdravela. Kljub viharju in nerazumevanju sem polna ljubezni in v meni ni nobene mašèevalnosti.

Èrni vran mi ni dal miru. Za kakšno uro na dan je vztrajno kljuval v moji duši in rušil zaupanje. Bila sem pripravljena na vse. Bala sem se, da je v moji podzavesti še preveè nerešenih stresov in telo ne bo vzdržalo. Ob takih krizah sem vzela v naroèje svojo priljubljeno igraèo Klovneso, se ji smejala in zlila iz duše na papir svojo stisko komurkoli. Sprošèala sem se ob pripravah novoletnih daril in vošèilnic. Popolnega miru pa v duši ni bilo.

Pravi blagoslov je bil zame ponoven razgovor z neèakinjo medicinsko sestro. Kot vedno sem zaèutila njeno globoko iskrenost in skrb zame. Preprièala me je, naj grem èimprej v bolnico. Ubogala sem jo in izbrala Miklavžev dan. Prièakovala sem njegovo najboljše darilo: ni rakasta tvorba. V vsakem simbolu sem iskala potrditev. Zaigralo mi je srce, ko so se po mnogih letih pojavile v hiši èrepinje. Razbil se je kristalen kozarec in velik steklen krožnik. Vedno veè smeha je bilo na mojem obrazu.

Za Miklavževo sem za bolniške sestre pripravila drobne pozornosti. Na Miklavževo jutro me je mož presenetil kot še nikoli. V vazi so me pozdravljale žametne vrtnice, èokoladni Miklavž in velika dišeèa sveèa.

Rano sem sedla tešèa v avto, ki ga je mož vozil, zaprla oèi, se potopila v TM in se z vso dušo in telesom predala energiji ljubezni.

V sprejemni ambulanti so bile vse sestre prijazne. Pregledal me je neznan zdravnik, ki me je duhovno ohrabril že ob prvem kontaktu z oèmi. V meni je kar rasla samozavest zdravja. Od bolnic sem zvedela, da se piše Simoniti. Prijetno je zvalovilo v meni, ker poznam moškega z enakim priimkom. Ime mu je Peter. Vrhunsko je prebral mojo èrtico Lahko konjenico v Narodnem domu.

Pred operacijsko dvorano me je pozdravila polna mladosti medicinska sestra Petra, nekdanja uèenka. Spomnila sem se je kot odliène telovadke, ki je delala špage kot za šalo. Druga druge sva se razveselili. Med pripravljanjem za anestezijo sem se potopila v energijo ljubezni in me je zmanjkalo...Zbudila sem se v sobi na postelji še vsa prežeta z ljubeznijo, brez omame v glavi.

"Kaj je že vse za mano? Èutim, da sem polna ljubezni in bi jo v zahvalo kar vsem delila."

Bolniška sestra je bila preseneèena nad mojo dobro voljo. Bolnica Ida na sosednji postelji je bila prev tako budna in zadovoljna. Najrajši bi šla domov.

Ob viziti mi je dr. Simoniti nasmejan povedal:

"Vse v vaši maternici se je razgradilo in nimamo kaj pošiljati v Ljubljano na pregled!"

Tako bogatega Miklavževega darila zares nisem prièakovala. Zadovoljstvo sreèe je preplavilo moje telo.Vprašala sem ga, èe pozna Petra Simonitija.

"Njegov sin sem," je povedal.

Postala sem prava pravcata Klovnesa. Vse v meni se je smejalo. ..

Tretjo posteljo je zasedla bolnica Lizika, ki je èakala na "poseg" naslednji dan. O vsemogoèem smo klepetale. Spoznala sem, da ob družinskih zaposlitvah pozabljata na sebe, na kar sem ju opozorila. Ob nadaljnjem razgovoru sta v en glas ugotovili: "Tudi vi se vèasih niste imeli niè radi!"

Potrdila sem jima. Prav zato, ker vem, kako je to narobe, vse okrog sebe spodbujam k ljubezni do sebe. Vsak èlovek ima v sebi posebne vrednote in le, èe se ceni, jih bo spoznal. Tako drug drugega bogatimo. Veèina ljudi v nekaterih življenjskih težavah potrebuje pomoè. Vsakdo med nami je znotraj malce osamljen in želi razumevanje. Denarni uspeh, akademski dosežki in družbeni ali politièni položaj ne odprejo vrat duševnemu miru ali notranji varnosti. Ljudje v našem življenju potrebujejo tudi našo pomoè. Pomagati jim moramo, dokler ne odkrijejo prave smeri. Èe lahko ljudem pomagamo odkriti njihove sanje in jim obuditi vero vanje, jim lahko pomagamo, da postanejo takšni, kakršni bi morali biti. Vsakdo ima probleme in težave. Ne glede na našo pozornost ali skrbno naèrtovanje, slej ko prej zaidemo v smeri in ne vemo, kaj bi morali ukreniti, da bi vse popravili. Najboljši naèin za utišanje kritik je odprava problema in nadaljevanje poti. Èas, misel in pozitivna naravnanost rešijo prav vse.

Prav živahen in iskren klepet je bil z bolnicama. Nista govorili o osebnem trpljenju, le o trpljenju drugih. Sta globoki duši. Èutila sem, da je bila tudi njuna pot trnova, ker sta mi tako ljubeèe prisluhnili.

Ida je takoj spoznala moj nemir, ki sem ga preživela.

"Nekako morate razumeti svojce. Burna telepatija je tudi vas presenetila in je bilo tudi za vas nedojemljivo. Domaèi, ki tega ne èutijo, pa sploh niso mogli dojeti resnice."

"To prav dobro vem. Žalostno je, da o tem niè ne ve naša medicina, èeprav je moè najti mnogo ètiva na internetu. Vsak senzibilen èlovek ima svojstveno èutenje. V bolnici za "duševne" bolnike je mnogo ljudi z najvišjimi moralnimi normami. Ni zdravnika, ki bi razumel njihovo drugaènost. Po navadi podprejo mnenje svojcev in zaèarani krog je sklenjen. Pod takšnim pritiskom veèina ljudi resnièno odpove in mnogi naredijo samomor, ker noèejo samo vegitirati pod moènimi zdravili. Pravilno dojemanje njihove resnice in transcendentalna meditacija bi mnoge pozdravila. Sama se vprašam, od kod v nekaterih ljudeh toliko sadizma, totalnega egoizma, ljubosumja in preprièanja v samo njihov prav?! Vse to jim prinaša le nezadovoljstvo, kar èuti tudi okolica.

Vsi ljudje se naj držijo po Albomu èlovekovih pravic (Svet Evrope, 1993), kjer je osnovno glasilo: Živi in pusti drugim Živeti!

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi. (9. èlen)

Svoboda izražanja. Svoboda mišljenja. Svoboda sprejemanja in sporoèanja obvestil ali idej. (10. èlen) itd.

S prijetnimi obèutki sem se poslovila od ustrežljivih in prijaznih zdravstvenih delavcev.

Vsakdo potrebuje prijateljstvo, bodrenje in pomoè. Marije, Milka, Anice, Ana, Fanika, Milica, Ljubinka, Malèka, Lidija, Matilda, snahi in vsi, ki vas nisem naštela, ste moje najveèje bogastvo in moja najveèja obveza. Hvala vsem, ker ste mi pomagali, da se sreèno smehljam, da je moje življenje spet veseloigra. Hvala ti, Gordana, ki si prva pohitela k meni in me razveselila z vrtnicami!

Èe hoèemo, da bo novo tisoèletje sreènejše, z višjimi duhovnimi vrednotami, moramo biti pošteni z ljudmi, jih ceniti in vzbuditi v njih najboljše. Najbogatejši dnevi so še pred nami.

John C. Maxwell in Jim Dornan opozarjata na paradoksalne zakone:

Ljudje so nelogièni, nerazumni in samoljubni – kljub temu jih ljubite.

Èe delate dobro, vas bodo ljudje obtožili sebiènih namenov – kljub temu delajte dobro.

Èe ste uspešni, si pridobite lažne prijatelje in prave sovražnike – kljub temu bodite uspešni.

Dobro, ki ste ga danes naredili, bo morda že jutri pozabljeno – kljub temu delajte dobro.

Poštenost in iskrenost vas delata ranljive - kljub temu bodite pošteni in iskreni.

Najveèjega èloveka z najveèjimi idejami lahko ustreli najmanjši èlovek z najmanjšo pametjo – kljub temu razmišljajte velikopotezno.

Ljudje so sicer naklonjeni revežem, sledijo pa le izkušenim – kljub temu se zavzemite za nekaj revežev.

To, kar ste leta gradili, je lahko unièeno v eni noèi – kljub vsemu gradite.

Ljudje resnièno potrebujejo pomoè, vendar pa vas lahko napadejo, èe jim pomagate – vseeno jim pomagajte.

Dajte ljudem najboljše, kar imate, in dobili boste po zobeh – kljub temu dajte svetu najboljše, kar imate.

Èe je mogoèe še boljše, potem dobro ni dovolj.

Vsakogar bi povabila v vodnarjevi dobi na duhovno pot. Po svojih stopnicah se lahko vklopite na ritem ljubezni v naravi. Skozi stalen pretok ljubezni je mogoèe doseèi tudi nemogoèe. Nihèe ne more upleniti naše duše in tudi mi pustimo vsem vso svobodo. Pozitivno samospoštovanje je kljuè do razumevanja èlovekovega vedenja. Verujem v èlovekovo dobro.

 

Niè veè duhovnih solz!

Èez šestdeseto leto sem v glavnem živela po nareku družine in službe. Zdaj se borim z rakom in je skrajni èas, da delam to, kar mi narekuje duša.

Vsakdo preživlja boleèa obdobja v življenju. Veè hudega ko doživimo, bolj je izpiljeno naša duša, na višjo duhovno stopnièko stopimo, èe smo se odloèili za takšno pot. Vemo, da je življenje igra, kjer se neprestano menjavajo igralci, ki nas uèe, kako igrati svojo glavno vlogo. Nekateri nastopijo le kot meteor, a korenito spremenijo naše življenje. Tak meteor je bil v mojem življenju prijatelj Slavko. Èez èas postanejo nauki vse težji. Nemudoma se je treba odpoèiti, da boleèina popusti. Šele takrat se zasveti mavrica v vsem razkošju radosti.

Celjenje ran ne gre drugaèe, kot da se po gosje deremo. Èudovit dar èloveka je z ljubeznijo svoboda izbira ciljev. To nam daje odgovornost, za sprejemanje najboljših možnih odloèitev. Klovnesa je bila nujna sopotnica mojega življenja, èeprav je pod masko toèila duhovne solze. Hvala, dovolj jih je bilo. Vse telo se smeje z mano, ko brišem solze sreèe. Izpraznila sem kelih trpljenja in ga polnim z vsemi zvrstmi ljubezni, zabave in veselja.

Hajd Klovnesa, na delo!

 

Nekaj iz literature:

1. Glasba ima 7 tonov .

2. Mavrica ima 7 barv .

3. Kemiènih elementov je 7.

4. Na viharnem morju je najveèji in najmoènejši 7. val.

5. Življenje ima 7 obdobij.

6. Nebes je sedem .

7. Sedem je duhovnih smeri.

8. Osonèje ima 7 planetov .

9. Zemlja ima 7 celin.

10. Teden dni ima 7 dni.

11. Za èloveka je nevarnih 7 smrtnih grehov. Najveèji greh je lenoba.

12. Oèe naš ima 7 delov.

13. Sedem sveèenikov je s sedmimi trombami sedem dni hodilo okoli Jezika, sedem dni so ga sedemkrat obhodili in sedemkrat zastavili.

15.Èlovek naj bi imel 7 èaker ali centrov zavesti. Èe se ravnamo po kozmiènih zavesti zakonov, se ravnotežje ne poruši.

TO VSE POMENI, DA BOMO DOÈAKALI NAJMANJ 130 LET ZDRAVI, SREÈNI IN USTVARJALNI, ÈE BOMO BREZPOGOJNO LJUBILI ter ohranili VERO, UPANJE, LJUBEZEN !

 

* * *

LJUBEZNIV, HINAVSKI GLAS MAÈKE SE OGLASI : " Mijav; mijav; mijav" IN PES ZARENÈI V NEPOJOÈI GLAS, KI HRANI LJUBEZEN NJEGOVEGA GOSPODARJA- BOGA, KI GA LJUBI. PSICA SI IZBIRA SAMO ENEGA "PRINCA" ZA NOV ZAROD. TA JO VARNO ÈUVA, DA BI JO KDO NASILNO NE POSILIL.

LJUDJE SO LJUBOSUMNI, ÈE BI IZBRANO ŽENO ŠE KDO DRUG LJUBIL. ÈLOVEK JE BOŽANSKO BITJE V PODOBI BOGA IN JE NUJNO, DA LJUBI VSE DOBRE LJUDI. SAMO ÈLOVEK Z NESKONÈNO LJUBEZNIJO, SLIŠI GLAS LJUBEZNI. IN KDO LAHKO PREMAGA GLAS LJUBEZNI ? NIHÈE !!! SAMO UGLASITI SE MORAMO NANJO IN POJEMO VEÈNO MELODIJO V NOVIH IN NOVIH BESEDAH, OBLIKAH IN VIBRACIJAH. KDOR JE NA CILJU PRVI, SE RAZSVETLI S ÈUDEŽNO SVETLOBO, KI RAZŽARI TEMO , KI NAPAJA VSE LJUDI Z LJUBEZNIJO, PRAV TAKO ŽIVO IN NEŽIVO NARAVO ...ŽARKI SE ŠIRIJO NA VSE STRANI SKOZI VSE RAZPOKE V NESKONÈNIH OBLIKAH IN BARVAH, SE DVIGAJO VISOKO V VESOLJE IN RAZŽARJAJO KOT OGENJ VSO ZEMLJO ...

Molju, ki prviè poleti, vsi ploskajo, da bi ga pokonèali.

Ko zasije prava ljubezen, vse onemi in zasliši se najnežnejši glas vesolja, ki ga je atomska bomba z grmenjem že naèela ...

Moja duša je trepetala pod gromom bombnikov, ko je oèetova krsta na saneh najtišje sledila pot za starima dobrima voloma, Sivcem in Belcem. Skupno so ravnali pot po kristalno iskreèem snegu naprej ...

Bi vzdržala vse kelihe trpljenja, èe ne bi že kot šestletni otrok trikrat brez strahu prespala noè izven doma, ker sem se tako bala boleèih atomskih napadov šibe, po mojem telesu, ki je zame svetejše kot jutranja zarja ?! Bi vzdržala, èe ne bi bila vselej z mano Božja energija in energija duš, mojih prednikov?

Danes vem, kje sem še našla to moè.

Ko je bila moja mati prebièana do krvi s srèno boleèino, se ni odloèila samo za seks, ampak za novo božanstvo èloveka. Tako sem se rodila CECILIJA, ki vidim v vsakem še tako neznatnem košèku zemlje zavetja in že na najfinejših nevidnih žarkih loèujem ljubezen od zla. ...

Samo iz neskonène ljubezni svetega duha se naj rojevajo otroci. Ti prinašajo luè ljudem. Vsaka barva, vsak glas, vsaka oblika, je s svetlo pušèico usmerjena pot za vzpon do nedosegljivih višav...

Ljubezen do nasprotnega spola brez ljubezni do sebe, je kot pešèeni grad ob obali, ki ga prvi val morja odnese in iznièi. Takšne gradove si zida na milijone ljudi vsak dan, a plima morja jih sproti potepta in odnese ...

Ko napolnimo svojo dušo s èisto ljubeznijo do sebe, sezidamo granitni grad na skali, ki ga še taka plima ali strela ne more unièiti. Svetloba ljubezni seva sleherni trenutek iz vseh lin gradu na vse štiri strani neba ...

Egoistièen,ljubosumen in sadistièen èlovek te ljubezni ne èuti. Njegovi možganski centri za sprejem take ljubezni so zaprti. Èutijo le slabosti, ki jih pošiljajo v svet, ker se njihova èustva odbijajo od prave ljubezni tja, od koder so prišla.

Vsakdo preživlja boleèa obdobja v življenju. Veè hudega ko preživimo, bolj je izpiljena naša duša. Stopimo na višjo barvno stopnièko duhovnosti, èe smo se odloèili za takšno pot.

Prijatelji, lahko napišem v množini, so mi poslali kar veè znanstvenih raziskav o vzroku za obolelost za raka. Najveè potrjujejo, da je rak tiho prebolevanje duhovnih ran. Strinjam se s temi trditvami. Kar desetino dobrih prijateljic in sorodnic ter prijatelj dr. Ivan Cesar so fizièno zapustili naš planet zaradi te zahrbtne bolezni, ki se pojavlja v najrazliènejših oblikah. Mnogi so mi pred smrtjo zaupali vsemogoèe tegobe, ker jih najbližji nikakor niso razumeli. V glavnem èloveka vrednotijo najbližji najbolj tedaj, èe fizièno dela in prinaša denar. Pravijo, da boleèina krepi dušo. Èe èloveka veèino življenja zadevajo strupene pušèice, ne da bi se jim uprli in napravili blokado, telo odpove v obliki podivjanih celic raka.

Èez èas postanejo nauki življenja tako težki, da je potrebno potegniti neprebojno zaveso med sabo in napadalci. Ko se izšolamo do neke stopnièke, moramo malo poèivati, da boleèina popusti. Zasveti se mavrica v vsem razkošju radosti, tudi z zlato in srebrno barvo ...

Ko so mi že šestiè zdravniki dokazovali, da je moje življenje na nitki, ljubezni pa mi moji niso vraèali, je v meni poèilo. Ne potrebujem ljudi, ki izkorišèajo samo mojo ljubezen, v povraèilo mi pa nièesar ne dajo. Cena mojega življenja je v tem trenutku prerasla višino najvišje gore na svetu.

Zaèela sem glasno razmišljati, kaj narediti, èe me vsi zavrnejo:

"Živim lahko sama. Za preživetje imam pokojnino. Živim v naravi v preèudovitem kraju. Ljubezen najdem v naravi, kar sem že znala kot otrok. V podzavesti bom odprla vse boleèe rane in jih razgradila. Vse celice, do zadnjega atoma bom napolnila z božansko lepoto ljubezni in se pozdravila."

Celjenje hudo boleèih ran ne gre drugaèe, kot da smo glasni kot gosi. Èudovit dar èloveka je z ljubeznijo svobodna izbira do cilja. To nam daje možnost za sprejemanje najboljših odloèitev.

Že desetletna deklica sem se odloèila za poklic uèiteljice. Glavni moj namen je bil, da bom otokom delila ljubezen, ki je bila meni odmerjena v redkih svetlih pramenih. Kljub vsemu je v meni bivala nasmejana Klovnesa. V triletni "špartanski" vzgoji se je skoraj zadušila. Ob prvem žarku je spet vzniknila kot ptiè feniks iz pepela. Bila je nujna sopotnica mojega življenja, èeprav je pod masko toèila duhovne solze. Konèno je vzkliknila:

"Hvala! Dovolj je bilo! Vse telo se bo smejalo z mano, ko bom brisala pekoèe solze. Izpraznila bom kelih trpljenja in ga napolnila z vsemi zvrsti ljubezni, zabave in veselja. Takoj Klovnesa, na delo!"

 

* * *

V razcvetu mladosti sem lebdela v oblakih globoke ljubezni do svojega Puškina. Pisal mi je pesmi in imel tudi Puškinove slabosti, ki je šel zaradi ljubosumja v dvoboj in padel v smrt, èeprav je sam rad gledal za drugimi ženskami in jim pisal pesmi ...

Naš prvi prijatelj iz inozemstva je bil glasbenik Roy iz Londona. Z veseljem se je odzval na povabilo, da nas obišèe. Hodili smo po Rogaški Slatini. V izložbah so viseli plakati, ki so vabili mlada dekleta, da se prijavijo na izbor "mis". Kot imajo moški navado, mi je tudi Roy delil komplimente. Preprièeval me je naj se prijavim na izbor.

"Zmagala boš, v to sem preprièan!"

Gromko sem se zasmejala.

"To bi bilo tako, kot èe bi hotel vrabèek s svojim glasom zmagati med pticami pevkami!"

"Kot glasbenik pa že znam oceniti, katera ženska je lepa!"

Ni me preprièal. V meni je oživela strupena pušèica, ki se mi je globoko zasadila v srce:

Sprehajala sva se s Puškinom nad parkom ob Savinji. V pomladnem soncu so se iskrile rose na travah. Obstala sva na jasi ob visoki smreki. Sonèni žarki so se poigravali z roso na pajèevinastih mrežah pajkov. Tudi moje telo je bilo polno svetleèih biserov. V tem trenutku se je Puškin obrnil proti meni in zlovešèe dejal:

"Nisi dovolj lepa zame!"

Vzelo mi je sapo. V duši je nastal sonèni mrk. Mar moja duša ni dovolj lepa? Kaj pomeni zunanjost?

Priznati moram, da sem se cenila. Bila sem zadovoljna s svojo zunanjo in notranjo podobo Imela sem enake mere kot Elizabeth Taylor, ki je bila takrat na obzorju slave. V vseh èasopisih so bile njene slike. Po zunanjosti sva si bili moèno razlièni v dveh stvareh: imela sem èrne oèi in skromna oblaèila. Po duši sva si bili popolnoma razlièni: vsaka je bila na drugem bregu reke. "O, fant!" sem si dejala. "Tebe moram èimprej zapustiti! Sreèati moram èloveka, ki ga bom še bolj ljubila in bom dovolj lepa zanj!"

Molèe sem stopala ob njem in ga nisem veè poslušala. Globoko je že bil zasidran v moje srce, zato je strupena pušèica še bolj skelela. Predramila sem se ob sreèanju z njegovim sošolcem, ki ga je vprašal, kaj dela tu. Odgovoril je:

"Prišel sem obèudovat svojo pomlad!" in pogledal name.

Zardela sem od preseneèanja. V manj kot eni uri je dal tako nasprotni izjavi!

Zaèutila sem sošolèev raziskovalni pregled od glave, èez prsi, kjer sem imela na rdeèi obleki pripeto ptico v letu z biserno svetleèim cvetom v kljunu.

"Èestitam! To pa je res pomlad!"

Doživela sem èustveni obliž. Rana pa se šele sedaj poèasi celi. S svojo izjavo je dosegel, da sem vsa "obèudovanja", ki so mi jih izražali moški, sprejemala od moških kot žalitev. S svojo izjavo je dosegel, da sem vsa "obèudovanja" izražena v komplimentih, sprejela od moških kot lažno obèudovanje. Mislila sem, da bi me radi spravili na lahek naèin v svoje mreže. Mnogim sem delala krivico z mojim negativnim odnosom do njih. Nekaj je bilo Puškinu v prid: ljubila sem ga in trpela.

Teorijo izgovorov sem dobro preštudirala, ker sem jih v življenju morala veèkrat preživeti. Puškin kar naprej ni imel èasa zame, èe sem kje javno nastopala.

Prviè se je to zgodilo v zadnjem letniku uèiteljišèa. Mladi "dirigentje" uèiteljišèa smo imeli javni nastop v Narodnem domu v Celju. Edina sem dirigirala dve pesmi. Vse sošolke in sošolci so prišli poslušat in gledat svojci, mene nihèe. Puškinu sem takrat verjela v izgovor. Danes ne verjamem veè, ker to že traja petinštirideset let, kadar je treba meni pomagati v kateri koli drugi obliki kot denar.

Na mojem prvem službenem mestu je zaèel sarkastièno kratiti mojo svobodo. Zaželela sem si spremeniti frizuro in si dala odrezat lase. Frizerka mi je skrbno uredila frizuro. V velikem upanju, da sem lepša, sem ga prièakala na železniški postaji. Doživela sem pravi pravcati duhovni zlom. Po njegovem vzorcu sem bila še manj lepa. Ob njegovem odhodu sem na zunaj kar hitro pozabila njegovo kritiko. Rana na dnu duše pa je ostala.

V šoli sem uèila ves dan, delala v obèinskem komiteju za mladino, skratka, bila sem èez glavo zaposlena. Med mladimi je bilo v meni polno dobre volje in smeha. Pozabljala sem na Puškinove strupene pušèice.

Maturantje iz vasi so bili prijetni prijatelji. Skupno smo se pripravljali za igro na odru. Ob mojih glasbenih urah v razredu so se radi zbrali pod oknom uèilnice. Po pouku smo še kakšno veselo razdrli.

Ob prvi predstavitvi igre Divji lovec, je prišel Puškin iz Ljubljane. Prisrèno sem se ga razveselila. Pred predstavo me je našminkal za oder in na obraz nalepil lepotno pilo proti moji volji. Soigralec je bil glasno enakega mnenja:

"Veš, Klovnesa, lepotna pika ti prav niè ne pristaja!"

"Odstrani jo. Tudi meni je odveè!"

Glavni igralec na vse vajah ni imel dovoljenja, da bi me poljubil, èeprav je to vloga zahtevala. Na dan predstave so se glavnemu igralcu oèi še posebno iskrile. V dvorani je bil moj Puškin in njegova Giza. Oba sta spadala med velike ljubosumneže. Z glavnim igralcem sva vlogi doživeto odigrala. Po predstavi sva imela dober obèutek. Preden sva odstranila šminko, je za oder prišla od glavnega igralca nesojena tašèa in obema navdušeno èestitala. Tudi puškin se je prikazal razjarjen kot ris.

"Zakaj si odstranila lepotno piko?"

"Ker sem bila z njo grda!"

"Ti je to rekel soigralec?"

"Ne, sama sem se odloèila tako!"

Nastalo je zoprno ljubosumno vzdušje. Nisem vedela, kaj ga je bolj peklilo ali odstranjena lepotna pika ali "ljubezensko" poljubljanje na odru. Še hujše je bilo, ker sem za Puškina najela sobo sredi vasi. Naj se sliši še tako neverjetno, pri meni se je zaèela ljubezen v glavi in nežno pronicala do srca. Pod popkom pa še ni bilo nobenega poželenja. Ni še bil èas, da bi si ustvarila družino in da bi stopila v zakonski jarem kot radi reèejo. Moje telo je bilo in je še zame sveto. "Èe me ljubi, me bo èakal, èe ne adijo!" sem si dejala odloèno.

Že kot otrok sem na Kozjanskem spoznavala bedno življenje poroèenih žena. V èetrtem razredu osnovne šole sem bila v cerkvi prisotna pri cerkveni poroki. V grlu se mi je napravil cmok, ko je duhovnik slavno povedal med ostalim. "Žena je možu pokorna!" V celoti si nisem znala predstavljati kaj to pomeni, a èutila sem, da je to absolutna komanda moža pri hiši. Tako naj bi bila ženska manj vredna in jo lahko moški s silo pripravijo k pokoršèini.

Na prvem službenem mestu so mi matere že prve mesece zaupale, kako ponižne morajo biti poleg svojih mož. Niti sledu niso veè èutile o veliki obljubljeni ljubezni in enakopravnosti.

Meni se je svoboda prviè zasvetila na uèiteljišèu, posebej še na prvem službenem mestu. Ni bilo nevarnosti, da bi jo zlorabila.

V sosednji vasi smo imeli vaje v nezakurjeni dvorani. Kar moèno nas je zeblo. Glavni igralec je slekel bundo in me z njo ogrnil, da me ne bi zeblo. Tesno me je objel rekoè:

"Tako, tudi Puškin bi moral priznati, da ne objemam tebe, ampak svojo bundo. Tudi moja Giza se ne bi mogla pritoževati. Škoda, da ni takšne vrste, kot si ti. Kar naprej me zaslišuje: 'Kje si hodil? Kdaj boš prišel?' Ti znaš biti tako skromna in vedno razpoložena."

Odlièno sem se poèutila v njegovi topli bundi. Bila sem polna vere v dobro in lepoto življenja. Nisem se zavedala, da je že ogrožena moja svoboda in me èakajo hude preizkušnje v življenju. Prešerno svobodo sem uživala vse do majskih poèitnic. Brat mi je sporoèil, da se ženi. Že davno sem mu zatrjevala, da se bova hkrati posvetila zakonskemu življenju. Mislila sem, da moram izreèeno besedo bratu do pike izpolniti. Je že res, da vsaka misel teži k izpolnitvi, ne glede na vsebino. To sem že davno vedela, zato sem rada izbirala prijetne misli. Hitro sem Puškinu sporoèila, da sem pripravljena reèi svoj usodni DA.

Že tretji dan zakona je Puškin pokazal svoj pravi obraz. Krinka je padla. Korak za korakom me je utesnjeval v zlato kletko.

Poslal mi je kartico iz Ljubljane in naznanil, da pride na poèitnice. Nisem prebrala njegove nenapisane besede: "Pridi me èakat na železniško postajo!" Po celodnevnem pouku in pripravi veèerje mi to niti na misel ni prišlo. Hitela sem še z veèerjo, ko je že bil na vratih. Zaskeleli so me neprijetni bliski iz njegovih oèi. Zasul me je s košem neprijetnih besed in oèitki, kako ga nimam rada. Njegovo besedièenje se mi je zdelo neumno in smešno. Takrat sem bila prviè nasmejana Klovnesa, ko sem toèila nevidne duhovne solze. Zaljubljena sem bila vanj v vsej širini in globini. Naredila sem vse, da ne bi bil tako prizadet, kot sem bila sama. Zagotovila sem mu, da se to drugiè veè ne bo zgodilo. Takrat sem globoko spoznala, kako boleè problem je ljubosumje v zakonu, ko ne smeš veè razmišljati o sebi s svojo glavo. Glas duše sem zaèela s silo dušiti v upanju, da se bo èez èas vse dobro izteklo. Smeh sem obdržala. Vselej je name èudežno deloval. "Biti nasmejana Klovnesa je nekaj boljšega, kot pa žalovati ob grenkem spoznanju!" sem se preprièevala.

Po moji poroki se mladi maturantje niso veè zadrževali pod mojim oknom. Nisem odobravala, ker so po poroki prijateljske stike pretrgali. Poroèeni ljudje še bolj potrebujejo prijateljske stike in tople razgovore, ko nastajajo v skupnosti razni problemi. Tako je lažje najti izhode iz nesporazumov. Nisem znala reševati problem ljubosumja, bolje reèeno, sploh ni bilo možno na pravi naèin rešiti ta Gordijski vozel. Povsod sem mu skušala ustreèi in zašla v suženjsko odvisnost. Na njegov èudaški odnos nisem upala izražati svojega mnenja. Njemu sem dovoljevala vso svobodo v lažnem preprièanju, da mi jo bo vraèal. Zahteval je, da ne delam veè v obèinskem komiteju mladine. Dosegla sem, da so me èrtali. Puškin nikakor ni mogel biti sam doma. Nastalo je strašno vzdušje, ko smo imeli po pouku nenapovedano konferenco z ravnateljem. Ob prihodu domov je izvajal pravo bolestno duhovno muèenje. Ni hotel verjeti, da nisem vedela za konferenco. Prav tisti obupni dan sem spoznala, da sem noseèa. Že kot otrok sem sklenila, da bodo moji otroci imeli oèeta. Ne sme se zgoditi karkoli, da bi bili brez njega, kot sem bila jaz od devetega leta starosti, ko so ga Nemci ustrelili. Tako je bila moja zlata kletka zapeèatena. Ob sebi sem èutila energijo oèetove duše, ki mi je šepetala:" Èaka te trnova pot. Vzdržala boš!"

Vse njegove tegobe in želje sem sprejela z mirno zbranostjo in predajo. Veselila sem se, da ga bom tako rešila ljubosumja.

Sprošèen je šel v Ljubljano na izpit. Edina zabava je bila takrat kino. Veselila sem se ogleda novega filma. Odšla sem sama v kino. Zlatolas mladeniè, ki mi je ob sreèanju na mladinskih akcijah že med šolskim letom pogosto trosil vesele domislice, se je to pot usedel poleg mene pred filmsko platno. Vse na njem se je smejalo. Nikoli nisem vedela kaj je po poklicu, tudi njegovega imena se ne spominjam veè. Slišim še njegov glas, vidim bele zobe in svetle lase. V dvorani so pogasnili luèi. Nežno me je prijel za roko. Izmaknila sem jo.

"Prijatelj, poèasi. Tvoja soseda na desni je poroèena. Poskusi na levi strani. Kaj nisi videl, da nosim poroèni prstan?" sem tiho zašepetala.

"Vsa mlada dekleta nosite poroène prstane od starih mam, da bi se pokazale, kako so v vas zaljubljeni moški!" se je pritajeno smejal.

"Poèakaj, da bo odmor in bodiva tiho. Film mi je všeè in ne bi rada nikogar motila, tudi tebe ne."

Molèe sva sledila filmu do odmora. Poèasi so zamenjali kolobar filma in prižgali luèi.

"Kaj lepega mi boš povedala?" se je obrnil k meni.

Potegnila sem iz torbice osebno izkaznico. Bili smo blizu madžarske meje in v tistem èasu je bilo strogo obvezno nositi s sabo osebno izkaznico. V izkaznici je bil zapisan datum poroke. Pomolila sem mu izkaznico pred oèi.

"Poglej si tole prijatelj!"

Natanèno si je ogledal datum poroke. Naenkrat je izginil lesk v njegovih oèeh in smeh z njegovega obraza.

"Pred mesecem dni si se poroèila. Da sem tebe zamudil, mi je resnièno žal."

Oba sva molèala in zavzeto gledala film Piroška. Prikazoval je nežno mladostno ljubezen.

Napolnjena je bila s prisrènimi ljubezenskimi prizori. Hitro sem odjadrala domov. Na svetlolasca sem popolnoma pozabila. Ne, da bi se še sreèala z oèmi, sva se za vselej poslovila. Ob prijaznih sreèanjih sem èutila, da sem bila zanj dovolj lepa.

Pripravila sva škatle za selitev na novo delovno mesto bližje Ljubljani. Zrcalo mi je padlo na tla in se razletelo v drobne košèke. "Sedem let nesreèe!" sem glasno zinila staro vražo in se že v naprej obsodila na težko življenje.

Delo na novi šoli je bilo lažje. Uèila sem tretji razred, glasbo v višjih razredih in pevski zbor. Z noseènostjo sem imela iz dneva v dan veè težav. Vse noèi sem imela popadke od tretjega meseca naprej, ker sem bila vitka. Veèino noèi sem preždela brez spanja. Pri štirih mesecih noseènosti je ginekolog ugotovil, da prièakujem dvojèke.

Da bi lažje prestala dolge noèi brez spanja, je Puškin z mano igral karte "milijonarja". Zaèutila sem njegovo trdo ostro igro. Ker sem se te igre komaj uèila, nisem nikoli zmagala. Bil je do konca nepopustljiv, kljub mojemu nagovarjanju, naj vendar spregleda katero mojo napako, je zabrusil:

"Potem zame igra nima nobene vrednosti!"

Takšen odnos je bil zame boleè. Nisem hotela veè igrati. Vedno težje sem premagovala boleèine. Ob hudih mukah sem ga naprosila, da je glasno bral knjigo Èrni tulipan. Z muko je privolil.

Nek veèer sva pila èaj pri kolegici na šoli. V križu me je strašno muèilo in molèe sem presedala na stolu. Morala sem imeti grozen obraz. Puškin me je pogledal in prestrelil s strupeno pušèico:

"Prav niè veè nisi poetièna!"

Moj obraz je bil brez maske. Zalile so me solze.- Zbežala sem v svoje stanovanje. Od dvojnih boleèin sem glasno ihtela. Normalno, po poroki so njegovi verzi popolnoma usahnili. Zgodilo se je nasprotno: Iz svojega zaklonišèa, ki sem mu ga dovoljevala, me je kar naprej obstreljeval s strupenimi pušèicami. Takšnega odnosa še v najbolj obèutljivih sanjah nisem prièakovala. Tokrat se mi je prviè in zadnjiè v življenju opravièil. Srce je krvavelo, kajti odnos se ni spremenil...

Na sprehode po zaledenelih travnikih ob robu gozda, sem hodila sama. Otroka v meni sta oživela. Naenkrat sem dobila sijajna sogovornika. Vsemogoèe pravljice sem se izmišljevala in jima v mislih pripovedovala. Veselila sem se, da bom postala mati in bom lahko otroka ljubkovala z vso nežnostjo, kolikor bom sama želela. "Puškin bo v miru študiral in diplomiral. V hišo se bo naselilo veselje!" sem tiho šepetala sebi.

Po takšnih ljubeèih sprehodih sem prihajala sprošèena domov. V razredu sem bila vesela in nasmejana Klovnesa, ker je bilo èez dan boleèin manj. Veselila sem se z uèenci.

Noèi so postajale zastrašujoèe. Sprejela sem boleèino in se tolažila s tem, da bom prestala vse, èe je mati zmogla roditi deset otrok.

Na šoli so ugotavljali:

"Tvoji otroci bodo sreèni v življenju. Vsak dan si vesela in nasmejana!"

Otrok sem se od srca veselila. Èe ne bi postala mati bi bil to zame najveèji udarec. Vedela sem, da zaradi svojih potomcev bom zmožna vzdržati še tako peklenske muke.

Sedmi mesec so bili popadki neusmiljeni in so se razvlekli èez ves dan. Morala sem predèasno v bolnico. Ob celodnevnem mirovanju med noseènicami, so se popadki pomirili. Mesec dni sem pletla komplete za otroka in brala knjige.

Preobilna teža otrok v premajhnem prostoru je zahtevala svoje. Po mesecu dni mirovanja so se popadki vrnili in me muèili na vsakih petnajst minut sedem dni. Bila sem žalostna Klovnesa, ki sem še samo globoko dihala in molèala ...

Po sedmih dneh neprestanih popadkov sta privekala na dan dva sinova dve sreèi. To je bilo zame nekaj tako lepega, nepopisnega, z zlatom obsijanega, kar lahko èuti in doživi le sreèna mati! Vse boleèine so bile premagane in pozabljene. Verovala sem, da sta moja otroka nekaj posebnega in bosta svetu dala nekaj dobrega. "Osreèevala bosta najino družino in vse ljudi. To bo vse dni osreèevalo moje življenje. Nikoli me ne bosta žalila, ker sta moja neskonèna ljubezen, sonèka, moje zadovoljstvo, sta vse, kar si lahko kot mati želim! Èeprav izèrpana, je vse v meni prekipevalo od sreèe.

Moèno me je žejalo, ker sem izgubila mnogo krvi. Bolniške sestre so mi prinesle èaja. Z blazinami so mi podložile glavo, da mi èaj ni preveè tekel za vrat. Zaèela me je muèiti mora ob misli na moža. "Moram možu sporoèiti veselo novico!" je kljuvalo v meni. Èez èas sem zbrala toliko moèi, da sem lahko dvignila roko. Na prošnjo mi je sestra prinesla dopisnico in pisalo. S tresoèo roko sem možu napisala svojo najsreènejšo in najveèjo novico:

"Rodila sem zdrava sinova!"

Moj najsreènejši dan v življenju je bil torek, 11. februar, ko sem rodila zdrava sinova in želela, da se mož z mano veseli tega dogodka. Samo ob nedeljah so bili dovoljeni obiski. Matere so dobivale telegrame, èestitke, pisma. Zame ni bilo nobenega sporoèila. Vsak dan se mi je zdel daljši bolj ko se je bližala nedelja. Doèakala sem nedeljo popoldne. Veselila sem se, ko bom možu pokazala najina zaklada, ki bosta za boljše življenje ljudi odkrila nekaj novega, na primer, kako je treba v vseh oblikah vrednotiti najveèjo vrednoto v življenju – LJUBEZEN: Samo z ljubeznijo lahko izboljšamo medsebojne odnose in pokažemo ljudem, da razliènost ljudi èloveka bogati.

V veliki sobi nas je bilo štirinajst mladih mamic z razliènimi èutenji materine sreèe. Vsaka je sevala svojo energijo v zatohli zrak sobe, ki je bila hudo slabo zraèena. Kosti v mojem križu so se polagoma urejale v prvotni položaj. Vèasih mi je v sklepih boleèe zaškrtalo. Prav ob viziti sem glasno zajeèala. Zdravnik je slišal jeèanje in vprašal: .

"Katera tako boleèe jeèi?"

"Mamica dvojèkov!" so spontano bile glasne ženske.

Do nedelje so se boleèine pomirile. Nestrpno sem èakala popoldne. S šopki in darili so prihajali oèetje pozdravljat svoje žene in narašèaj. Puškina nisem doèakala ...

V imenu moža, me je obiskal svak Julij. Moj Puškin ni mogel odpovedati igre, v kateri je prav to nedeljo nastopal in jo je režirala moja "prijazna" kolegica Ivanka ...

Novica me je iznièila. Pogreznila sem se v posteljo in ostala brez besed. Tolikokrat sem opazovala lastovke, kako skrbno samec in samica natanèno izmenièno hranita mladièe. Mojemu Puškinu pa najin zaklad ni bil toliko vreden, da bi mi poslal kartico, saj sva si pred poroko vsak dan pisala, kje še, da bi odpovedal igro na lesenem odru moji "prijazni" kolegici in dostojno pokazal svojo vlogo oèetovstva v življenju ...

Svak je zaèutil mojo boleèino. Naenkrat je postal izredno zgovoren, kar ni bila njegova navada. Nikoli prej in nikoli pozneje ni toliko pripovedoval o sebi in svoji ljubezni. Na noèno omarico je med pripovedovanjem poèasi nalagal svoje darove, kakor, da bi z darili in besedo hotel odgnati mojo boleèino, ki sem jo takrat èutila v vseh nivojih in v meni so se slikala vsa moževa dejanja ob moji enomeseèni odsotnosti ...

Na omarici so se zablešèale pomaranèe, napolitanke, med ...

Pripovedoval je o lepi mladi Emi, ki ga je imela strašno rada. Kar nora je bila nanj. Vsakokrat je našla èas, da je bila ob njegovem pilotiranju na letališèu. Užival je od sreèe pri pripovedovanju. Tam ga je vselej èakalo po pet rezervnih deklet. Ema je bila najbolj prisrèna in ljubka. Ob koncu zgodbe se je moèno zresnil.

"Ne vem, kaj jo je pièilo. Naenkrat je pobegnila v Avstrijo. Niè veè se mi ne oglasi. Pred dnevi sem jo videl na avstrijski televiziji lepo in nasmejano. Kako me je mogla pozabiti, ko je tako norela za mano?!"

"Moški ste èudni ptièi. Radi bi bili vedno obèudovani, a sami ne bi dali niè od svoje duše, niè ljubezni. Kot ženska je naredila Ema prav. Izpela je ljubezen do tebe in se nauèila lekcije. V meni je kot ogenj gorel klic materinstva. Morda sem prav zato rodila kar dva sinova. V duši me muèi èuden obèutek, da mojemu možu oèetovstvo prav niè ne pomeni. To sreèo bom morala kot mati z grenkim priokusom uživati sama.. Ker sem uèiteljica, vem, da je topel oèe poleg matere, najboljše temelje za zdravo osebnostno rast otroka in najdragocenejša dota v življenju, ki daje moè za zdravo premagovanje boleèin za sreèno življenje."

S to izjavo sem mu zaprla usta, kar za vse življenje med nama, na samo za to popoldne. Poslovila sva se, oba z novimi spoznanji. Nasmehnila sem se mu kot se Klovnesi spodobi, èeprav je krvavelo srce in telo.

"Ljubezen" Puškina se je kazalo na vsakem koraku. Ne glede, koliko smo ga mi trije potrebovali, je moral hoditi k ravnatelju poslušat radijska poroèila, ki so bila in še bodo dalj èasa v svetu7 nabita z negativno energijo. Tako je redno bil najhujši odjemalec moje ljubeèe pozitivne energije.

Bil je študent, zato je v celoti uporabljal dan samo zase. Kadar je zmanjkalo deževnice v vodnjaku, sem ga komaj preprièala, da mi je pomagal nesti plenice v dvajset minut oddaljene tekoèe vode, da sem jih sprala. Še sedaj èutim srhljivo nejevoljo, ki jo je kazal ob pranju plenic. Trpel je pod napaènim dva tisoè let starim vzorcem, da je to samo žensko delo. Tiho sem se zaklinjala:

"Moja sinova bosta enakovredno skrbela za svoj narašèaj. Tudi študent se lahko izrazi kot dober oèe."

Pestile so me še druge težave. Primanjkovalo je denarja za osnovne potrebe. Po porodu sem se zredila in nisem imela kaj obleèi. Moj Puškin je šel na izpit v Ljubljano. Zbrala sem zadnje dinarje v hiši in mu jih dala. Prosila sem ga, da mi kupi èisto navadno blago za poletno obleko. Mama uèenke Martine mi je obljubila, da mi jo bo zašila zastonj. Obleke ji ni bilo treba nikoli sešiti in k sreèi me tudi ni vprašala zakaj. Èakalo me je pravo preseneèenje. Še danes mi je to dejanje nedojemljivo. V moji hudi stiski, ko nisem imela niti ene primerne obleke, se je izkazal totalni egoist. Namesto blaga je v antikvarjatu kupil èeški slovar. Po štirih desetletjih je ta slovar uporabljal le za osebno zabavo pri kakšnem prevodu zase ...

Stare obleke sem brez besed po šivih razparala, jih razširila in roèno zašila nazaj. Do takrat sem hodila kar v šolski èrni halji, ki jo je bilo moè že med noseènostjo širiti in ožiti.

Denarja je primanjkovalo za osnovno življenje. Puškin se je zaposlil. Preselili smo se na bolj kulturno delovno mesto. Pritisk v moji duši je malo popustil. Konèalo se je pobiranje sosedovih jabolk za kompot in jabolèni zavitek, iskanje gob za kosilo ... Zahvaljevala sem se nevidnemu Bogu, ki mi je omogoèil, da sem vse prenesla z ljubeznijo. Tiho sem upala, da zaživimo vsi lepše življenje ...

Na novem službenem mestu nas je èakalo neprijetno preseneèenje. Puškin ni imel popolnoma niè èasa za družino. Po dvanajst ur je bil v "službi" vse življenje. Po zunanjosti je bil kar nežna oseba, po notranjosti pa trd neizbrušen kremen.

 

Neko noè sem štela, kolikokrat sem vstala, da sem spravila sinova v mrzli sobi pod odejo. Kar tridesetkrat me je zbudil prodoren glas otrok, ki sta želela ljubezenski dotik in toploto. Vsa izmuèena sem legla k Puškinu v upanju, da bom zaspala. Komaj sem se v duhu potopila v sanje, že me je predramil prodoren glas sina, ki je na vse brcal v ledeni zrak. Milo sem prosila Puškina, naj ga spravi pod odejo. "Že dva meseca sem brez spanja!" sem dodala. Kar se da, je sitno odgovoril:

"Ti lahko spiš vse dopoldne, ker imaš popoldan službo. Moja služba je dopoldan in zdaj moram jaz vstati!"

Sina je kljub nejevolji pokril. Odejo je dobro privezal na posteljo. Do jutra je bila tišina. Z rezkimi pripombami, da to ni njegovo delo,se je spravil spat.

Vsak dan sem postajala bolj opiljena Klovnesa. Nauèila sem se smehljanja doma, kljub kislemu obrazu Puškina, na cesti in v šoli. Razen doma, mi je bil povsod nasmeh vrnjen. .

Glej ga zlomka! Sinova sta doèakala dve leti starosti. Uspelo mi je preprièati Puškina, da si je prviè vzel toliko èasa, nadvse dragocenega in smo šli na enourni sprehod. Prijazni znanci in starši uèencev, so nas pozdravljali in dajali prijetne pripombe:

"Kako lepo je skupaj videti tako mlado družino! Redki oèetje tako skrbijo za svoj narašèaj."

Smeh mi je oblival obraz. V smehu sem pravi specialist in je moj najboljši zaveznik. Podvomila sem v iskrenost njihovih sladkih pozdravov. Prviè so nas videli takole skupaj.

V dobi socializma, kjer so trobili o enakopravnosti žena in mož ( še dolgo ne bo!), je prava nujnost, da kot uèiteljica povem resnico o tej dobi. No, moram priznati, imela sem popolno pravico hoditi v službo, tudi bolna, garati doma in v organizacijah ter se smejati. Oprostite, smeh mi ni bil vedno dovoljen, èeprav sem ga spretno uporabljala. Tašèa me je opozorila na Puškinovo silno slabo navado:

"Domov mnogokrat prihaja nataknjen in siten. Prestreli kuhinjo z oèmi in že vem, koliko bije ura. Morala ga boš znati spraviti v dobro voljo."

Nauèila sem se te službe in mi je odlièno uspevalo. Kaj vse èlovek zmore iz ljubezni!

Na obisku je bila prijateljica Ljubinka. Mož je prišel domov silno slabe volje. Da ne bi pokvaril najinega vzdušja, sem ga ob mojstrskih prijemih smeha spravila v dobro voljo.

"Ti si prava gejša!" je vzkliknila Ljubinka. Puškin je prišel s tako dolgim obrazom. Tvoja dobra volja ga je v trenutku spremenila.

Nekaj moram priznati. Biti Klovnesa, je odlièna izbira v še tako krutih situacijah. Zdraviš sebe in hkrati razvedriš še tako zakrnele obraze. Toda, vsaka dolga igra, tudi smeh, kadar ni v skladu z našimi subtulnimi najnežnejšimi èustvi, èloveka poruši, kot strašna strela najbolj orjaški hrast ...

Vèasih sem tašèi potožila, da Puškin ni nikoli nežen. Bila je kar ogorèena nad mojo izjavo:

"Že prvi dan sem ti povedala, da je grob in ima rad dekleta. Mora se pred vsemi pokazati, da je on gospodar pri hiši. Žena mora biti možu pokorna in tako moraš biti ti mojemu sinu!"

Nekaj pekoèega je steklo v moje telo. Ta boleèina je bila tem hujša, ker tašèa v nobeni obliki ni bila pokorna tastu ,od mene pa je to zahtevala in dajala potuho sinu. Vse to je sijajno skrivala pod krinko bolezni in na koncu res zbolela. Nekajkrat je bila v družbi z nama. Njeno ostro oko je hitro opazilo, da sem za moške zelo privlaèna. Doma me je vzgajala:

"Puškin ne bo zadovoljen, èe se boš poleg njega v družbi takole smejala. Mislil bo, da vabiš moške k sebi!"

Pièila me je kot kobra. Zaèela sem v sebi dušiti smeh. Vedno veè težav sem imela z zdravjem. Angine z visoko vroèino so postale moj sopotnik. Nekoè sem se z visoko vroèino s kolesom peljala domov. Kolesar pred mano je zavijal v levo, ne da bi pokazal smer. Zaletela sem se vanj, padla na tla in si zlomila desno roko in dobila pretres možganov. Zaradi visoke vroèine sem dobila zame strupeno injekcijo penicilin, na roko pa mavec.

Od neznosnih boleèin sem ponoèi v polsnu stokala. Spominjam se, da sem klicala na pomoè umrlega oèeta in brata, ki je padel na ruski fronti. Moje stokanje je bilo tako glasno, da se je zbudil Puškin in me nadrl:

"Utihni že enkrat! Èlovek poleg tebe še spati ne more!"

"Pusti me, kadar me hoèeš, jaz te ne bom. Še vedno te imam rada. Preveè ljubim sinova, ki potrebujeta oèeta!" sem molèe razmišljala. Solze so mi tekle v potoku. Zaspal je kot medved v brlogu. Vedel je, da je ljubljen in tako imel vso oblast nad mano. Le ljubosumje ga je v družbi hudo dajalo, èe so bili moški prijazni z mano. Zavedal se je, da ga nobena ženska ne bo imela veè tako rada, èe me izgubi. Veèkrat sem se vprašala, kako živeti in ljubiti, èe ti mož niti kanèka ljubezni ne vraèa? Ptice na nebu so svobodne: pojejo, ljubijo in skrbijo družno za svoje mladièe. Èe bo potrebno, bom šla do dna brezna, samo, da postanemo ljubeèa družina! Puškina ljubim z vso nežnostjo, toda on tega ne èuti. Res je grob, kot je napovedala tašèa. Ne vem, kako opiliti to robatost? Dve leti mi je modro pel pesmi, kot se oglaša sova, kadar lovi svoj plen. Kakor hitro ga ugrabi s kremplji, ga neusmiljeno raztrga in požre.

Po hudih duševnih boleèinah in glavobolu zaradi pretresa možganov in zlomljene roke, vso noè nisem spala. Napravilo se je krasno nedeljsko jutro. Ptice so glasno pele in njihov glas mi je prviè v življenju zadajal boleèino. Nisem vedela zakaj. Danes vem. popolnoma se nisem imela veè rada! Puškinu sem poklanjala vso pozornost in ljubeznivost in ker mi tega v nobeni obliki ni vraèal, je v meni nastajal vedno veèji prepad med dušo in mojo osebnostjo ...

Strahotno sem se poèutila. Želela sem ostati v postelji, da bi se duhovno zbrala. Z mavcem na roki nisem mogla delati, v glavi je tolklo kot s kladivom in šlo mi je na bruhanje. Puškin me je preganjal iz postelje. Nobena moja prošnja ni zalegla, da bi smela ostati v postelji. Vstala sem. Zavrtelo se mi je. Prijela sem se za stol in nekaj trenutkov globoko dihala. Vrtenje se je pomirilo. Puškin je spet poveljeval:

"Tako lepo vreme je. Gremo k mami. Ne boš sama tièala doma!"

"Pojdi sam s sinovoma. Komaj sem pokonci!" sem se upirala.

"Daj no daj! Zunaj je takšno sonce in ga ne boš izkoristila? Hoja ti bo dobro dela!"

Preveè sem bila izèrpana, da bi lahko verjela, da mi bo hoja koristila. Mislila sem, da ga moram ubogati. Šla sem v soparno sonce, ki je moji glavi še posebej škodilo. Že po nekaj minutah hoje, me je bilo strah, da poti do tašèe ne bom zmogla. Petdeset metrov pred hišo sem se zrušila Ne vem, kako so me spravili v hišo. Zbudila sem se na divanu pri tašèi. Opazila je, da sem odprla oèi in že pomilovala sebe:

"Ti si še mlada in zdrava. Vse je v redu s tabo. Kaj pa jaz reva? Kar naprej sem bolna. Nikogar nimam, da bi mi kaj naredil ..."Kdo ve, kaj vse mi je še tarnala, ko sem v boleèinah komaj dihala. Prviè so mi prilezle zlobne misli na dan, katerih sem se prestrašila:

"Bolj sem bolna, kot ti, tašèa.Razlika je samo v tem, da jaz hoèem biti zdrava in delati. Dokler bom lahko, bom delala. Ne bom se držala tvojega predloga: 'Naredi se bolna in poèivaj. Èe boš tako zgarana, te bo Puškin zapustil!' Naj kar gre, èe ga že jaz ne zapušèam! Takrat sem spoznala tvojo krinko. Kolikokrat si se naredila bolno, da sem jaz tvoja dela opravila z zadnjimi moèmi! Še na misel ti ni prišlo, da bi lahko to delo opravil Puškin. Ko boš èutila kanèek mojega zdravja, bosta s Puškinom napela vse zvijaèe na raèun tvoje bolezni, da bi me zvabila na garanje."

 

Tako se je tudi zgodilo. Puškinu je bila "bolna" mati bolj potrebna postrežbe kot meni nujen poèitek. Konèno je v meni prviè zavrelo:

"Moral boš izbirati med mamo in mano. Sicer bom poleg tebe mrtva.!"

Odšel je brez prijazne besede. Spet me je vabil k tašèi.

"Želi, da prideš samo v hišo posedet. Tudi brat Julij te prosi, da prideš. Lepo nam bo, èe boš med nami!" Koliko je bilo to iskreno od moža, ne vem. Tašèa in svak sta bila rada ob meni, ker sem bila po navadi razpoložena.

Odpeljal me je k tašèi. Še nikoli ni imela tako pospravljeno in vse pripravljeno za postrežbo. V meni pa je bilo porušeno telesno in duševno zdravje. Duša se mi je upirala neiskrenosti in duhovni krutosti moža ...

 

 

***

 

 

"Niè ni resnièno, dokler tega ne izkusimo. Tudi pregovor ni pregovor, dokler nam ga življenje ne ponazori."

John Keats

 

 

Ime èloveka je resnièno najgloblja oznaka svetlobe njegove duše. Z imenom je moè èutiti posameznikove osebne znaèilne sposobnosti in labilnosti. "Èlovek se rodi s svobodno voljo". Tako trdijo mnoge knjige. To zanikam! Ni otrokova izbira, katero ime mu bodo dali starši in kdo so bili njegovi predniki. Prav energije svetlobe duš prednikov veè kot dva milijona let nazaj, vplivajo na otrokovo izbiro že od spoèetja naprej. Moèan vpliv imajo na noseèo mater vsi vplivi širokega spektra in najpomembnejši je njen subtilni odziv na vplive. Z imenom višje energetske vrednosti, lažje premagujemo življenjske težave.

Ljubezen matere je vsak dan prisotna v èloveški duši, le da na drugi niansi mavriène barve. Je bolj kvalitetna, èe se sleherni trenutek usmerjamo na pozitivno mišljenje. Moramo pa napraviti carski rez, èe nam naši ljubljeni desetletja z negativnim odnosom in kritiko neprestano minirajo našo osebnost. Èloveško telo se temu upre s takšno ali drugaèno boleznijo. Skrajni èas je že, da v takem primeru namesto harfe uporabimo meè in tako ozdravimo sebe ter okolico.

Poplava negativnih besed v okolici, medijskih sporoèil in odnosov v svetu in vsakega posameznega èloveka v danem trenutku, huje kot kdajkoli ogroža naš planet. Da ne govorim o terorizmu in vojnih napadih na Afganistan, kar èuti vsak razgledan èlovek. Iz teh razlogov se nekateri hitreje odloèijo za negativno pot, na primer: egoizem, sadizem, ljubosumje, alkohol, drogo ...

Kaj je bil zame vzrok, da sem se odloèila za zelo stroge moralne norme in jih izvajala kljub negativnim odnosom v moji družini in socializmu? Neskonèno sem ljubila mater Antonijo, teto Katarino dedka Mihaela, katero ime bi nosila, èe bi bila deèek in svoje ime Cecilija. Prav energije pozitivnih svetlob duš s temi imeni, so mi dajale in mi še dajejo moè, da v kritiènih trenutkih najdem pravo pot, ne glede koliko trpljenja me to stane. Neprestana neupravièena kritika najbližjih me je še dodatno boleèe oblikovala v briljant. K sreèi sem se že šestkrat ohranila življenje, ki je viselo na nitki.

Moja želja po preživetju je uresnièila samo moja globoka ljubezen in vera v moè narave. Svetlobam energij duš mrtvih ljudi tako redki prisluhnejo in verjamejo, da sem vèasih še sama podvomila, da od njih prihaja vsa energija, ki me ohranja pri življenju in me vodijo v življenju, ko se èlovek uravnovesi s temi energijami. Katere druge energije še pri tem sodelujejo, verjetno nikoli ne bomo odkrili.

 

Edina vrednota v življenju je ljubezen, ljubezen, ljubezen ...Ta vrlina je v meni shranjena od spoèetja, za kar se moram zahvaliti dobri materi in dobrim prednikom.

Vse religije poudarjajo vrednoto prijateljstva in brezpogojno ljubezen. Ko bo ta energija valovanja v svetu dovolj moèna, bo vse orožje utihnilo. Ljudje še kar naprej zahtevajo ljubezen z vojnami.

Iz pogovorov z ljudmi in vseh medijev, sem spoznala, da je ljudem najtežje odpušèati napake, pa naj bo to živim ali mrtvim ljudem. Žal se veèina teh ljudi s ponosom udeležuje cerkvenih obredov, ki za njih nimajo nobene vrednote, èe je v njihovih srcih negativna misel.

V pomladnem èasu je od trenutka do trenutka veè energije ljubezni. Uglasimo se nanjo. Naj bo vsak naš trenutek lep, najlepši, obogaten s èudovito drobno cvetko èešnje – ljubezni, ki ima vsak dan moènejšo in bolj dišeèo omamljajoèo moè brezpogojne ljubezni Vse lahko pozdravimo s svojo ljubeèo mislijo. Imejmo se radi!

 

 

 

 

 

SREÈNO NOVO TISOÈLETJE! SREÈNO NOVO LETO 2001!

Vnuk Gaber (17 let) za 3. tisoèletje:

1. Vsak mora delati tisto, kar si zaželi za dobro èloveštva, ne glede na to, kaj drugi mislijo o tem.

2. Morali bi biti manj vezani na èas.

Pred nami je zadnji Božiè tega tisoèletja. To je èas, v katerem je èlovek že v davni preteklosti slavil sreèo in ljubezen v družini, s prijatelji in znanci. Naj bo letošnji Božiè najsreènejši! Bolj kot kdajkoli se v tem èasu pretakajo nežne vezi ljubezni v vseh mogoèih oblikah. Bodimo tankoèutni in v srcu prisluhnimo vsem èudežem narave v tem èasu ...

Za novo tisoèletje vam nazdravljam s šampanjcem. Prižigam sveèko za mir in ljubezen v svetu. Pošiljam vam energijo ljubezni v obliki vrtnic vseh mavriènih barv. Naj skozi vaše srce zavibrira mogoèna energija ljubezni, ki omogoèa, da v vsako delo vpletemo to najfinejšo tkanino. Tako smo uspešnejši, bolj ustvarjalni. Vmes naj bo zlata vez smeha, dobre volje, kar zdravi dušo in telo. Ko smo tako polni ljubezni, je v nas eksplozija energije. Življenje postane veseloigra in sposobni smo gore prestavljati. Naj bo vsak korak v novem letu trden in pravi, èeprav stopamo v neznano!

 

Prijateljica Jožica iz šolskih klopi mi je pred dnevi poslala za rojstni dan knjigo pisateljice dr. Penelope Russianoff Kdaj se bo meni nasmehnila sreèa s posvetilom: Resnica je, da mi je prijateljstvo prav tako sveto kot veèni zakon!

Hvala! To je najlepše, kar si mi mogla sporoèiti. Se mi je že nasmehnila sreèa!

Vzpodbudila si me, da bom v novoletni poslanici poslala vsem prijateljem in znancem moja spoznanja o prijateljstvu, zvestobi in ostala spoznanja ob vstopu v tretje tisoèletje, ko je lastna cena posameznega èloveka iznièena ali pa precenjena v obliki egoizma ali nadvlade.

Rada bi pisala èim bolj eksaktno. To je na duhovni plati najteže, še pravnikom ne gre.

Vse v naravi je zgrajeno na osnovi barv, ki harmonièno vibrirajo na razliènih frekvencah in dajejo zvok, ki ga èlovek ne zaznava, a na nas zdravilno uèinkuje.

Žal èlovek s svojim negativnim odnosom do narave, na primer z uporabo vseh vrst orožja, atomske bombe in z drugimi negativnimi dejanji ter negativnim mišljenjem, ruši to harmonijo. To èuti najprej èlovek. Zato je toliko nasilja med mladimi in raznih odvisnosti, pa tudi odrasli ljudje ne najdejo izhoda. Njihovi boleèini ni sposoben nihèe iz okolice prisluhniti, ker razmišljajo in èutijo drugaèe. Žal prav zaradi tega vzroka mnogo Slovencev naredi konec življenja sam. Vse to se širi tudi v naravo. Zemlja že bije plat zvona. Nujno je, da èlovek spremeni svoje odnose in ozdravi sebe, posredno pa še naš planet.

Življenje je veèplastno, prepleteno, zapleteno in v veènem spreminjanju. Vsi smo med sabo povezani, se drug od drugega uèimo in drug drugega potrebujemo.

Prav tako je vsak stavek, beseda ali misel veèplasten in hkrati relativen. Resnica ne prenese preteklosti ne prihodnosti, ampak samo sedanjost in še to je odvisno, s katere perspektive jo gledamo.

Vsak èlovek vse doživlja na edinstven naèin. Vsak èlovek je unikat. Zato si že tisoèletja razlagajo religiozne spise, na primer Sveto pismo, vsak po svoje. Le tisti, ki je v življenju trpel kot Kristusa, ga lahko pravilno razume. Podobno se godi ljudem, ki berejo moje knjige. Razumem jih. Na vsak dogodek ali odnos èlovek reagira po svoji èustveni projekciji drugaèe. Odvisno je, na kateri stopnji je njegova duhovna pot in kakšna je njegova enkratnost. Èloveška duša je tako neskonèna, da je v celoti ne moremo dojeti. Tako mora èlovek do smrti nabirati duhovna spoznanja in nikoli ne ve, kaj ga èaka. Moja mama je znala odlièno reèi: "Podaj se božji volji in vse bo prav!" To drži kot pribito.

Moje vodilo skozi trnovo pot je bilo:

Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoèe vzeti plašè, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in èe kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hoèete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Èe ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Èe namreè delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In èe posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubite svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi zato kaj prièakovali. In vaše plaèilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.

LK6, 27-35

Danes sem tako pogumna, da pišem iskreno, èeprav me je mati vedno opominjala, da mi to lahko škodi. Kako je iskrenost v nekem trenutku nevarna tudi do najboljšega prijatelja, sem spoznala leta 1972 na potovanju po Rusiji. Pokazali so nam kip Leninove prijateljice, za katero je podpisal usmrtitev, ker se ni strinjala z njegovo politiko in ideologijo. Za svoj egoizem je dal usmrtiti najsvetejše v življenju – svojo duhovno prijateljico. Mrazilo me je, ko sem vstopala v njegov mavzolej, kamor smo v dolgih vrstah romali, da poèastimo èloveka – v moji duši zloèinca. Mnoge religije in ideologije zagovarjajo skozi tisoèletja usmrtitev drugaèe misleèih ljudi. Vendar te pravice nima nihèe in vsaka smrtna kazen je zloèin nad èlovekom!

Prav takrat sem bila ob sklepu študija na PA ob spoznavanju raznih ideologij zmedena. Z marsièem se nisem strinjala, a o tem nisem smela nikomur govoriti. Bila sem v hudi duhovni krizi, ker nisem videla poti iz zadušljivih odnosov. Èe hoèe biti èlovek iskren, mora biti svoboden. Potrebno je bilo dolgo molèati, preden sem lahko glasno spregovorila o svojih èutenjih in spoznanjih, ki mi jih ne more nihèe spodbiti, ker jih globoko doživljam.

Moram povedati še kaj iz mladosti. Sem sedmi otrok in so me vzgajali zelo strogo in mislili, da mi nudijo najboljše, èe me mnogo kritizirajo A v resnici je to najveèji strup za razvoj osebnosti. Spoznala sem, da bom ljubljena le pod pogojem, èe bom neskonèno dobra. To me je spremljalo skozi vse življenje. Biti dober kot drugi želijo, pa tudi za ceno življenja, ni mogoèe. Hkrati me je vzgajala slikovita kozjanska pokrajina z vso živo naravo, ki mi je bila sveto zatoèišèe. Nekaj najhujšega je bila 2. svetovna vojna. Kot partizanski aktivist je bil ustreljen oèe, na fronti je padel najstarejši brat, v treh dneh je za davico umrla najmlajša sestra, nekaj mesecev po oèetovi smrti je bil rojen najmlajši brat. To so bili za mojo devetletno dušo hudi pretresi. Vsak v hiši je molèe prestajal svoje duševne muke in trepetal za mamo, ki je od strašnega trpljenja kar za tri mesece obležala bolna. Iskala sem ljubezen med domaèimi živalmi, cvetjem in se bogatila z mislijo, da me oèetova duša neskonèno ljubi, ker sem kar naprej sanjala o njem. V mraku sem videla žareèo svetlobo, ki je razsvetljevala kozolec nad hišo, da sem lahko štela rante, in me prevzela z nekim posebnim èutenjem, ko sem slišala strojnico, ki je pokosila njegovo telo. Èutila sem ga skozi življenje in še danes ga èutim ob sebi. Narava s èlovekom vred mi je bila in je še moje nedoreèeno božanstvo ljubezni. Popolnoma se strinjam s škofom Vekoslavom Grmièem:

"Bog je ljubezen in ljubezen je Bog!"

Živimo zato, da bi se nauèili lekcije ljubezni in jo predali zanamcem. Prva lekcija je vzljubiti sebe in se ceniti z vsemi slabostmi vred. To otrok zna, a mu z vzgojo po navadi zatrejo. Znati moramo odpušèati vsem, tudi sebi. Tako polni ljubezni jo lahko poklanjamo vsem, ne glede na njihovo miselnost, vero, barvo, biseksualnost, hetereoseksualnost ali homoseksualnost. Nauèiti se moramo sprejemati ljubezen od ljudi, žive in mrtve narave in jo znati tudi vraèati. Kaj poène èloveški egoizem skozi vsa tisoèletja, mi ni treba pisati.

Šola ljubezni traja vse življenje in nobene stopnièke ne moremo preskoèiti. Vèasih celo nazadujemo. To je najtrša šola v življenju, a hkrati daje vsaka stopnièka žlahtnejše sadove. Èlovek mora biti neskonèno potrpežljiv s sabo in pogumen, dokler se ne nauèi ljubiti vse ljudi, božanstvo narave in sebe enakovredno.

To sem dosegla do neke stopnièke z naèrtnim študijem duhovnosti od leta 1972. Spoznala sem, da so bili naši starši, kakor tudi njihovi predniki, zmanipulirani z religijo, oblastjo, s šolo, družinskimi èlani in nekaterimi prijatelji. To se prenaša iz roda v rod. Vsaka religija daje duhovne vrednote za duhovno rast, a hkrati omejuje svobodo misli. Prav tako ima vsak ateist vse sposobnosti za duhovno rast, èe se ravna po naravnih zakonih in tako polni v sebi duhovne vrednote. Kakor se izmenjujeta dan in noè, tako je v èloveku ljubezen in zlo. Kako se spopasti z zlom, pa že tisoèletja vse religije odpovedo v svojih razlagah. To duhovni vodje razlagajo na tak naèin, da imajo ljudi v šahu. Tako se èlovek znajde v neštetih stiskah, boleznih, raznovrstnih nasiljih, vojnah ...

Kako ljudje naivno berejo besedila, je najbolj oèiten primer: Aristotel je zapisal, da ima muha štiri noge in tako je veljalo 1500 let, èeprav je lahko vsakdo, tudi otrok, preštel muhi noge in ovrgel to trditev. Èlovek mora imeti pogum, da se upre nekaterim religioznim sporoèilom, ker jih je živo preizkusil na lastni duši, da so nesprejemljive, a je ljudem težko dokazati.

S šestim èutom sem si izbrala družinskega partnerja za ustvarjanje družine in spolnega življenja. Na isti naèin izbiram prijatelje, kar je tudi ljubezen, a na višji stopnji. Tako kot jaz pojmujem prijateljstvo, za katerega ni važno, kje in kako živi, je najbolje opisal Phil Bosmans:

Ljubezen in prijateljstvo

Prijateljska ljubezen.

Ta ljubezen vodi k luèi,

k miru in globokemu veselju.

Ta ljubezen ne unièuje,

noèe nièesar zase.

Drugemu pušèa svobodo.

Tudi èe se izrazi v telesni bližini,

ostaja èista.

Kdor želi drugega posedovati kot stvar,

unièuje tistega, ki ga domnevno

ljubi.

Unièi prijateljstvo.

Najbrž ne bomo nikoli sposobni

zares èistega prijatejlstva,

vendar si moramo nenehno

prizadevati zanj.

 

Duševni pastir Phil Bosmans še pravi:

Biti dober, pomeni ne dovoliti, da bi te zlorabljali, da bi ustrezal egoizmu drugih. Biti dober pomeni, ne dovoliti, da te okrutnost "buldožerjev" spravi na kolena.

Kako to doseèi?

Dvakrat sem "duhovno umrla," ko sem se dosledno ravnala po navodilih svojih staršev, ki so mi skušali nuditi najboljšo vzgojo, kot so jo poznali. Iznièena je bila moja ljubezen do sebe. Èutila pa sem, da v meni plapola neka luè svetlobe, saj sem v moèni svetlobi, ki sem jo kar dvakrat doživela v najhujših duhovnih in fiziènih mukah, spoznala nekaj življenjskih zakonitosti, ki mi jih nobeno napisano besedilo ne more ovreèi.

Pogumno sem, in še brez izgovora vztrajno trasiram pot skozi džunglo življenja, do sreèe v svojem srcu. Bila je zapletena, polna blodnjakov, a se je splaèalo. Vse to je terjalo strahotno veliko èustvene in fiziène energije, da sem se spopadla s stresom, pritiskom, razoèaranji, nesoglasji. Le tako je bilo moè doseèi v sebi mir in prižgati luè v svoji duši.

Ob boleèini se preobrazimo in lahko najveè pomagamo sebi in drugim. Na svoji duhovni poti nisem spoznala znanj, da bi duhovna zavest rasla brez boleèin.

KADAR SEBE NE SPOŠTUJEMO DOVOLJ, VEDNO ÈUTIMO POTRBO, DA BI DRUGI ZAPOLNILI TO PRAZNINO. Sreèo moramo najti v sebi. Kupljena, podarjena ali ukradena sreèa je vedno kratkotrajna. Edino, kar je veèno, je energija ljubezni v èloveku, naravi in vesolju.

Najveèja umetnost je, kako odbiti zlo. Kako ustvariti šèit, da ko smo napadeni, odbijemo zlo tistemu, ki ga je povzroèil. Sebe obdamo s pozitivnimi demonskimi energijami, da se ne napaja z nami ga , mu oprostimo in živimo v ljubezni naprej.

Po mnogih neuspešnih molitvah in meditacijah sem spoznala transcendentalno meditacijo, ki mi je poleg vseh spoznanj najveèja pomoènica. Po njej naj bi bila tudi duhovna rast brez boleèin. 600 neodvisnih znanstvenih raziskav je dokazalo, da z njo razkrojimo negativne vibracije. Na lastni koži sem spoznala to resnico. Razgradi strese, stabilizira èustva in sproži v èloveku nove ustvarjalnosti.

Za vsakega èloveka je pot do osvoboditve svoje duše unikatna. Popolnoma sam si jo mora trasirati in stopati v neznano. Mnogim ljudem to ne uspe, ne glede na to, kako visoko imajo izobrazbo.

Vsem živim in mrtvim, ki mi na svoj edinstveni naèin pomagate pri moji duhovni rasti, se globoko zahvaljujem! Sreèni smo toliko, kolikor smo si sposobni sami ustvariti sreèo.

Svojo dušo sem ozdravila z novimi miselnimi vzorci, s pozitivnim mišljenjem, z znanjem radiestezije, s transcendentalno meditacijo, z barvami, z zdravo prehrano, s pisanjem knjig. Bolezen rak sem sprejela kot "darilo", ker sem vsa težja dela opustila in se posvetila pisanju.

Ob kar hudem trpljenju sem spoznala mnogo svojih darov: èutenje barve svetlobe žive ali mrtve duše ljudi, ki jih poznam po imenu ali jih vidim; telepatijo, kjer èloveku v navezi spoznam njegov resnièni trenutni jaz; èrpanje zdravilnih energij ljubezni iz narave ...

Vsak èlovek ima neki drug poseben dar, ki ga mora sam odkriti.

Da se preprièamo, èe je naša pot prava, je najbolje napisal Mahariši Maheš Jogi: "Èe boste kdaj dvomili o svojih zmožnostih, o prehojenih stopnicah na poti evolucije in razvoja znanosti, je tukaj merilo: vsak naslednji korak naprej nosi v sebi veè ljubezni! Po tem merilu lahko presodite vsako svojo dejavnost. Èe vam neki postopek prinaša veè soèutja, prijateljstva, povezanosti, ne dvomite o njem. Prav tako vsakiè, ko obèutite ljubezen, vedite, da ste storili korak naprej na poti evolucije. Pojdite in povejte svetu, da nihèe veè nima pravice trpeti."

Torej sreèno v novo tisoèletje! Sleherni dan bo valovila energija ljubezni od mene do vseh v obliki vrtnic mavriènih barv. Golob miru vas bo znova in znova osreèeval in bodril k še veèji ustvarjalnosti, ljubezni in sreèi. Prisluhnite najtišji tišini narave. Morda boste slišali nežno veèno melodijo ljubezni, ki je vsak dan na drugaèni frekvenci – na drugi niansi barve mavrice ...

 

Naslednje verze pripisujejo Royu Croftu in najlepše povedo moje èutenje:

 

Ljubim te

ne le zaradi tega, kar si,

ampak kar sem jaz,

kadar sem s teboj.

 

Ljubim te

ne le zaradi tega, kar

si naredila iz sebe,

ampak kar

delaš iz mene.

 

Ljubim te

zaradi tistega dela mene,

ki ga privedeš na dan,

ljubim te,

ker polagaš svojo roko

v moje zvrhano polno srce

in greš preko

vseh mojih neumnosti in slabosti,

saj ni mogoèe,

da jih ne bi zaslutila.

In zato,

ker spraviš na dan

vse, kar je v meni lepega,

ki ga še nihèe ni šel iskat

dovolj daleè, da bi ga našel.

Ljubim te, ker

mi pomagaš delati

iz lesa mojega življenja

ne krèmo,

ampak svetišèe:

iz naporov

mojega vsakdana

ne oèitek,

ampak pesem.

 

Ljubim te,

ker si naredi1la

veè, kot bi mogla narediti

kakšna koli usoda,

da bi postal sreèen.

 

 

* * *

 

Šparta iz drugega zornega kota

Zanimivo je pogledati v svetlobo duš, ki me nikakor ne marajo ali me niso mogle sprejeti takšno kot sem, pa naj sem jim še tako hotela ustreèi. Vsi ti ljudje imajo svarilno barvo duše, ki pravi: beži od mene! So najveèji odjemalci energij drugih ljudi, najbolj ljubosumni na tujo drugaènost, zavistni in nedojemljivi, da so drugi ljudje vsak èas na drugaèni frekvenci. Med te svetlobe duš je spadala moja teta Anka iz Šparte.

Èeprav je njen oèe po poreklu izhajal iz lepe pravljiène štajerske pokrajine z vrelci zdravilne vode v Kostrivnice pri Rogaški Slatini, mu ni bila v nièemer podobna. O svojem oèetu je govorila z najveèjim ponosom. Anka je bila v svojem srcu trda domišljava Ljubljanèanka, s kompleksom veè vrednosti, puhlo glavo in nikoli izživeto dušo. Bila je tipièen primer, ki je v svojem možu, mojem rodnem stricu Jošku in meni pripisovala slabosti, ki jih nikoli v življenju nisva imela. Njene pušèice so zadevale v prazno. Ostala ji je edina izbira. da se je popolnoma raztogotila, se drla, iskala najbolj nizkotne besede, da naju je žalila in hkrati najino rodbino. Mnogokrat je s svojo besnostjo prestrelila moje telo. Razumljivo mi je, kako si je stric želel, da bi lahko bil ponosen name, na svojo neèakinjo in tako bi bila teta bolj ljubeèa do njega, ker nikakor ni ustrezal njenim vzorcem.

Izpolnitev njegovih želja z mano, je bila že v temeljih nemogoèa. V vsakem pogledu sem že ob prvem sreèanju z njimi znanci ( ne vem kako) pritegnila pozornost nase bolj kot njena hèi Borica. Bila sem vselej skromno obleèena, kot najbolj skromna deklica s Kozjanskega, Borica pa kot princesa na cvetlièni razstavi. Ob takih priložnostih, se je iz tete vsul plaz poniževalnih besed, ki sem jih vedno bolj trpeèe in ponižno sprejemala. Zaželela sem si samo eno: postati nevidna. Njen uèinek pri znancih je bil prev obraten, kar je ona želela. To jo je še dodatno raztogotilo, a vzorca ni menjala.

V Celje sem prišla iz prostranih svobodnih pašnikov, sadovnjakov, gozdov, cvetoèih travnikov, kjer je moja duša pela s cveticami in pticami. Pri teti sem bila zagozdena v kuhinji, bièana poleg besed še s srepimi pogledi izpod oèal in najstrožjim nadzorom vsakega mojega giba. Vsak èas je bila pripravljena izstreliti vame iz vseh vrst orožja negativne izstrelke, prav tako na vse moje domaèe. Svetla izjema je bila sestra Tonèka, ki je doma molèe ponižno delala, kar je opazila ob obiskih na našem domu.

Preden sem prišla v tetino Šparto, sem bila sprošèena vesela deklica, z ognjevitim pogledom in živahnim gibanjem ob delu. Moja mati je opazila, da za Anko nisem dobra deklica in me je vsakokrat, ko sem odhajala v njeno "varstvo" prosila, naj bom tiha in ponižna. Vsekakor mi je uspelo, da sem bila pri Anki in ob sreèanju njej podobni svetlobi duš, popolnoma tiho. Èe sem se drznila oglasiti s svojo enkratnostjo, sem prisotne spravila v ognjevito, krièavo in spolzko jezo. Streljali so name s pripombami, ki mi še v sanjah niso prišle na misel. Z njimi sem se sreèala le v pravljicah. Nekatere so se glasile:

"Kaj misliš, da si najlepša? Mar si popolna? Misliš, da si nad vsemi nami? Si domišljaš, da znaš vse najboljše?"

No, že kar v rosnih letih so me ljudje s svarilno svetlobo duše spravljali v jok. Priznam, pri desetih letih, ko sem želela postati uèiteljica, mi je iz dna duše privrela misel: "Bilo bi èudovito, èe bi iz sirote Jerice, katero pesem sem brala za izpit na gimnazijo, postala sijajna uèiteljica z vsemi lastnostmi, ki mi jih natolcujejo!"

Ta misel me je vsakokrat dvignila od tal in prav pogumno sem stopala in še stopam skozi življenje. Veèkrat sem se tudi spotaknila in padla na vse štiri, a se vselej še bolj ponosna in svobodna v mislih dvignila med ptice na modrem nebu. Èutila sem, da me ljubita oèe in moja rano umrla sestrica Katarina. To sta bili prvi svetlobi duš, ki ju èutim vse življenje odkar sta se loèili od mrtvega telesa.

Teta Anka prav zaradi krutega poskusa preoblikovanja moje svetlobe duše, ni opravila svoje naloge na zemlji in padla v veèno temo, kjer kot vampir èaka na zemeljske žrtve. Tudi lastni hèeri je iz svojega umazanega, oèem nevidnega strelišèa po smrti zadajala najbolj boleèe rane ...

Mnogokrat so iz njenih ust brizgale doneèe besede o bogastvu, ki ga je imel njen oèe Simon v Ljubljani. Njegova velikanska oljna slika je visela v sobi, kjer sem spala. Vsekakor se je slika skladala z njenimi besedami. Simon je bil na sliki videti visok postaven moški v sakoju, s srebrno verižico ob žepu, kjer naj bi bila shranjena moška žepna ura. Moral je biti zelo delaven in razgledan èlovek, z uglajenim nastopom in svobodnim pogledom v bodoènost. Bil je živo nasprotje svoje hèere.

Ne vem, kam je v svojem srcu teta Anka spravila mamo. Samo enkrat je govorila o njej in se razjokala:

"Da sem lahko živela v velikem razkošju, je bila zelo varèna. Pol jabolka je pojedla dopoldan, drugo polovico si je prihranila za popoldan. Še hrane si ni dovolj privošèila zaradi mene!" je priznala v solzah.

Tu je usahnila njena beseda o mami. Vendar dvonadstropno razkošno hišo v Ljubljani, je bila materina lastnina, ker se je oèe k njej priženil. Naj je teta govorila s tako zavzetostjo in navdušenjem o razkošju in opremi v hiši v Ljubljani, me njeno pripovedovanje ni zanimalo. Znala sem se "izklopiti" in je enostavno nisem veè slišala ... Ne vem veè, kot so takrat plule moje misli. Z njo sem bila v mislih le do proèelja hiše, ki je bila prepleskana v oker rožnati umazani barvi, obsijana s soncem ob prašni cesti ... Nisem èutila nobene okenske cvetice ali èipkaste zavese ... Teta ni èutila, da je ob njej samo moje telo in me njeno bogastvo, ki so ga imeli v Ljubljani popolnoma niè ne zanima ... V mislih sem bila na Kozjanskem z lastovicami, ki so s škarjastimi repki lovile muhe na domaèi trati in se veselo oglašale ...

Kadar se je kritièno izživljala z mano, mojimi sorodniki in blatila zaostalost mojega lepega Kozjanskega, kamor je kljub vsemu v svojem življenju na starost najveè zahajala, sem imela dušo ob njej razgaljeno kot srce Jezusovo in njene strupene pušèice so se globoko zajedale v srce, da je boleèe krvavelo ...

Iz drobca pripovedovanja moje matere vem, da je moja babica ni marala. Teta Anka ji je podarila zavese. Ker se je teta Anka preveè hvalila z darilom, ji je babica zaprla usta. Zgrabila je zavese in jih vrgla nazaj z ukazom, da jih odnese ...

Še danes se èudim, da je našla pohvalo tudi zame: lepo sem zanjo brala, deklamirala, pela, risala in pisala. Prav mojo pisavo so hudo kritizirali doma, celo dobra teta Katarina. Tudi mož je po poroki ugotovil:

"Tvojo pisavo zna brati samo Bog in ti!"

"Zakaj tega nisi povedal po mojem prvem napisanem pismu tebi Ti paè ne bi tri leta vsak dan pisala! Posebno v vojsko ne. Res, pomenil si mi Bog!"

"Takrat sem rad bral tvoja pisma, posebno v vojski! Ne veš, kako so mi zavidali, ker sem edini dobil vsak dan pošto! Imel sem èas prebirati tvoje hieroglife. Zdaj je pri hiši raèunalnik in nanj piši!" je bil izgovor v obliki tuša.

Zame je raèunalniška pisava povsem hladna in sevanje raèunalnika mi moèno škoduje. Ob branju rokopisa, diha z mano tudi moja duša.

Povsem drugaèen odnos je imela Anka do svoje hèerke Borice. Do nje je bila nežna, polna toplih besed, posebnih izrazov, jo božala z oèmi in rokami in mnogokrat jo je ob meni tudi poljubljala.

Po mojih je brizgala zelen žolè. V nekaterih pogledih se je upravièeno jezila na moje domaèe. Nikogar nisem nikoli vprašala in tudi povedal mi ni nihèe, pod kakšnimi pogoji so me vzeli k sebi, razen da jim pomagam pri delu. V mestu je bila v povojnem èasu resnièno lakota. Da je bilo nekaj hrane za vse ljudi v državi, so bile živilske karte. Naša kmetija je bila na Kozjanskem med najveèjimi. Tudi v hudih èasih je bilo fižola in koruze dovolj. Prav sreèna sem bila, kadar se je na jedilniku pri teti pojavil fižol v katerikoli obliki. Fižol ima poleg meda edino vse snovi, ki jih èlovek potrebuje za zdravo življenje. Še danes imam fižol, zelje in med najrajši!

Fižola in zelja ni mogel na svojem malem vrtu pridelati veliko.

Zame je bilo še bolj boleèe, ker so sošolki Malèki iz Zdol in Jožici iz Imenega tedensko pošiljali po avtobusu hrano. Samo enkrat sem poskušala doma prikazati ta problem. Žal me je pobožna in pridna sestra Tonèka z boleèimi besedami zaprla usta, da nisem o tem nikoli veè spregovorila. Moja izkušnja doma s šibo je ostala tako boleèa, da sem bila pri Anki rajši laèna in tepena z besedami, kot da me še doma ponovno položijo pod predpražnik. Niti v mislih se nisem skušala upirati, ker so mi v besedah in odnosih kazali, da sem pravo nièe, nikoli dovolj ponižna in ker doma ne delam, nièesar ne zaslužim.

Stric in teta sta predvidevala, da je samo po sebi umevno, da bodo vsaj mene zalagali s hrano. Zanju je bilo poniževalno, da moje prosijo za njo. Še vedno imam sama izkušnje v življenju pri domaèih in možu, da jih dobim po glavi, èe za kaj prosim ...

Pri šolanju v Celju sem bila v zimskem èasu stalno prehlajena. Zaradi neprimernih oblaèil, sem mami izrazila globoko prošnjo, èeprav sem vedela, da nima denarja. Moledovala sem:

"Kupite mi plašè! Zmrzujem v jakni, ki mi jo je podarila teta Katarina. Imam težave z mehurjem. Potrebujem plašè, da bo mehur na toplem."

Vedela sem, da bom doma naletela pri bratih in sestrah na težave, ker bodo materi nasprotovali. Do takrat še nisem imela novega plašèa. Ker sem bila sedmi otrok, sem "podedovala" obrabljene plašèe, ki so jih že ponosile starejše sestre.

Na raèun mojih starih skromnih oblek teta Anka ni skoparila s pikrimi pripombami. Dolgo je bilo to trnje v možganih, preden so priplavali na dan kot oljni umazani madeži na mlaki, da sem jih lahko preèistila ...

Mama je zaèutila resnost moje prošnje. Ni imela denarja. S strahom pred mojimi brati in sestrami, si je tajno sposodila denar pri mojem najstarejšem bratrancu Jošku. Bil je "frajkincler", priden kot èebela in imel vedno kaj pod palcem. Ta denar je resnièno težko vrnila in trpela zaradi mojih bratov in sester. Mnogokrat mi je pripovedovala v kakšnem precepu je bila doma, ko je zbirala ta denar. Le to doživljanje je veèkrat pripovedovala, sicer se ni nikoli ponavljala.

Da je mati poleg svojih otrok zaradi mojega plašèa popila mnogo grenkega pelina, je živ dokaz, ker mi je deset let mlajši brat še po šestih letih materine smrti oèital, kako so se vsi trudili, da so vrnili izposojeni denar za plašè. S tem mi je kot ostali hotel povedati, kako so me imeli radi, da sem si lahko privošèila takšno razkošje.

Hvala za vaš "trud", s katerim ste muèili mojo in svojo mater! Mati je vedela, še bolj pa jaz, da mi je kupila ta plašè v življenju z veliko ljubeznijo. Kupljen je bil samo z mamino ljubeznijo. Plašè me je toplo grel še po poroki. Ko je bil dovolj obnošen, sem ga v težkih èasih za uèitelja, razparala in dala delat plašèa za sinova.

Ta plašè je bil zame velika vrednota! Vselej sem bila sreèna v njem. Celo mnogo obèudovalcev sem imela takrat, morda zaradi tega plašèa. Z veliko borbo z vami in ljubeznijo do mene, ga je mama kupila. Ni bilo potrebno, da ste mi tolikokrat razgrnili svojo dušo v pravi podobi. Vedela sem, kaj se skriva za vašimi besedami. Sploh je meni prepovedano prositi ljudi v èloveški podobi. Ne verjamete? O, pa je res! Kolikokrat sem brcala v temo, èe sem kaj prosila! Dolgo èasa nisem mogla dojeti, zakaj se mi to dogaja. Vsakemu sem rada ustregla v kakršnem koli dobrem dejanju, le moje telo je vedno zame sveto.

Ste morda zaèutili nevidno dobro vilo in Aladina, ki me ob vsakem padcu, še tako boleèem postavita na svetlobo in obžarita z vso svojo ljubeznijo? Da, z mano so svetlobe duš mojih prednikov, ki na vsako ljubezen odgovarjajo z DA! Treba je biti samo neskonèno ljubeè, iskren in spoštovati vse kar je dobro na svetu. Umrli predniki ne delajo napak! To delajo samo ljudje v obliki zavisti, nevošèljivosti, škodoželjnosti, pohlepu, enostavno v kakršni koli pokvarjenosti in v nasprotju z naravo in njegovim Bogom.

Vsestransko kritièna teta Anka je izstreljevala –POZOR! –strupene pušèice, kritike, so veljale samo njej in tako je sama sebe najbolj zastrupljala ...

S hèerko Borico ni imela sreèe. Živela je sicer v razkošju, v najlepših cunjah (Anka je imela okus za lepo!), a se je narava poigrala z njo, ko je bila v puberteti. Zrasla ji je bula v maternici in morala je na operacijo. Nikoli ni mogla postati mati. Po tetinem pripovedovanju, so jo zaradi tega mnogi resni snubci zapustili. Nek oficir naj bi zaradi nje storil samomor, ko je zvedel, da ne bo mogla imeti potomcev. Èeprav sem bila še mlada, nisem verjela v to možnost.

V dobi, ko sem bivala pri njej, je bila teta tista, ki je vsakega resnega snubca odgnala že s tem, ker me je napadala z žaljivimi psovkami, kadar me je kdo opazil, èeprav sem molèala. Bila sem samo kulisa na odru. Nauèila sem se pozorno opazovati mimiko obraza, kratenj, melodijo besed, stavka.

Mnogokrat je bil bombni napad na "papanove" sorodnike. Tudi hèerka Borica se je pridružila tetinim ocenam. V družbi je Borica glasno oznanjala:

"Rajši hišo zapijem, kot da jo podedujejo oèetovi sorodniki!"

Negativne ali pozitivne trditve se uresnièijo, èe jih veèkrat ponavljamo.

Ankin oèe se je s sorodniki razšel že v njeni mladosti. Oèe Simon se je z bogato nevesto pomešèanil. Visokega gospoda in domišljavo Anko, je sorodstvo pod Boèem, ki je bilo navajeno ponižnosti in iskrenosti , enostavno izloèilo iz svoje srede.

Ponosni oèe Simon je ljubil samozavestno edinko. Ni se hotel tako ponižati, da bi jim bil po duši enak. Rajši se je odrekel rojstni hiši in domaèi vasi. Glasno in jasno je povedala, da zanjo po oèetu v nobeni obliki sorodniki veè ne obstajajo. Kaj se je zgodilo z materinimi sorodniki, je odnesla skrivnost v zemljo.

Natanèno mi je razložila, kako "ponižati" na cesti ali v javnosti nekoga, ki ga ne maraš.

"Èe se sreèam z nesramnežem, uprem oèi naravnost nad njegovo glavo. Naj ve, da sem pametnejša od njega! Skrbim, da se ne sreèam z njegovimi oèmi in grem ponosno brez besed mimo."

Njena ponižujoèa tehnika se mi je zdela prav smešna. Bila je nižja od mene, ki nikakor ne spadam med visoke ženske. Kako je "znanstveno" opravila "ponižanje", sem ob sreèanju z njeno znanko videla. Na Ipavèevi ulici se je stric prijazno pogovarjal z "bogokletno" žensko. Muèil me je smeh, ko sem èutila, da teto tare bes od ljubosumja. Prijazna gospa ji ni privošèila pogleda. Teta ji je vrnila tako, da je srepo usmerila pogled nad njeno glavo z ironiènim nasmeškom in s tem "dokazala", kako je "modrejša."

Èas je v življenju od vsega najbolj relativna stvar. Vsekakor je živela prezgodaj na tem svetu in ni doèakala današnje dobe, ko prihajajo na oblast ženske s podobno svetlobo duše. Kdor ne èuti svetlobe duš, lahko te ljudi drugaèe spozna. Kot meteorji priletijo na oblast. Vse predhodnike in nasprotnike temeljito skritizirajo z bombastiènimi ponižujoèimi besedami in jim prilepijo vsemogoèe napake z željo:"Volite me! Samo jaz vas bom popeljal (-a) v blaginjo!" kar so žal najbolj lažne obljube politikov. V resnici nas žejne pripeljejo èez vodo. Osvajajo nasprotni spol od popka navzdol, posebno politièno pomembne osebnosti. Mnogi so izvoljeni na volitvah, za narod pa naredijo bore malo. Uspešni so, kadar je treba uporabljati silo, da premagajo ovèke s plemenito dušo. So silno laèni slave, moèi in veliki spolni razvratneži ...

Borica po svetlobi duše ni bila podobna niti materi niti oèetu. Kdo ve, od katerih prednikov jo je najveè podedovala?! Za moje pojme je bila lepa ženska, a s slabimi vzorci vzgoje. Ker se na normalen naèin nikakor ni mogla poroèiti, je našla moža preko oglasa pri dvainštiridesetih letih. Imela je zavidljivo dobrega moža. Prav ljubeèa je bila do njega..

Stric in teta sta ji nudila brezpogojno ljubezen na vsakem koraku. To je tudi ona dajala možu. Po smrti oèeta in matere se mu je popolnoma posvetila. Bila je odlièna kuharica in vzorna gospodinja. Nesreèa je hotela, da je mož po desetletju sreènega zakona na operaciji umrl.

V hišo je vabila ljudi, ki so bili po duši podobni njeni mami: zunanji blišè in srce brez duše.

Po mnogih letih me je službena pot pripeljala v Celje, leto dni pred smrtjo njenega moža. Presreèna je bila, èe sem jo obiskala. Pozabila je, da sem bila kot otrok pri njih nièvredna sirota Jerica. Moj mož je bil profesor. Univerzitetni izobrazbo pa je cenila. Poleg svojih prijateljev, je bila mnogo sama. Njena hiša je bila v neposredni bližini šole, kjer sem bila v službi. Na njeno željo sem ji obljubila, da jo bom vsakih štirinajst dni obiskala. Prav uživala sem, ker sem od obiska do obiska razmišljala, kakšno darilce ji naredim, da bo vesela. Vselej je pokazala iskreno preseneèenje. Nikakor ni mogla dojeti, da imam toliko sposobnosti. Povabila sem jo na kosilo in ji pokazala izvezene prte. Osupla jih je gledala. Prosila me je celo, èe lahko prt s šmarnicami nese domov. "Pokazala bi svojim prijateljem, kako lepo vezeš. Tako lepih vezenin kot jih imaš ti, še nisem videla na kupu!"

Priznala je, da mi je nevošèljiva, ker imam "razkošno stanovanje kot gospa "ministrica". Po njenih pojmovanjih si sirita Jerica iz Kozjanskega tega ne zasluži.

Naenkrat ni imela veè èasa za zmenke ob doloèeni uri. Veèkrat je sporoèila, da je ne bo doma. Meni je bilo to kar prav ob mojem pièlem èasu in šibkem zdravju. Klepetanje z njo, je bilo zame kar muèno. Zanimalo jo je življenje najinih bližnjih in daljnih sorodnikov. Vtikala se je v stvari, ki me pri ljudeh sploh ne zanimajo. To sem ji tudi povedala.

V moj razred je hodila tudi njena devetletna soseda. Na veliko se je zanimala, kako v šoli uèim, èe sem prijazna in podobno. Uèenka me je imela rada in temu primerne odgovore je dobivala. Dno soda njene zavisti je izbil konec šolskega leta. Uèenka ji je poroèala:

"Tovarišica uèiteljica je dobila toliko daril in cvetja, da jih je morala peljati domov z avtom!" je niè hudega misleè povedal. "Tudi jaz sem ji prinesla krasen šopek!" je dodala.

Ob prvem obisku me je nesramno obdelala.

"Kako pokvarjeni ste danes uèitelji! Sprejemate podkupnine! Ko je moja mamica uèila, se ni nikdar kaj takega zgodilo!" je konèala pridigo s povzdignjenim glasom.

Poskušala sem ji dopovedati:

"Uèenci zadnji dan pouka prinesejo darila, ne da bi vedeli, kakšne ocene jih èakajo. Bila bi zelo podla, èe njihovih daril iz ljubezni ne bi sprejela. To so darilca, ki jih veèina uèencev kupi iz svojih prihrankov. Res je, en uèenec mi je prinesel najveèjo bonbonero, kar sem jih v življenju videla. Stisnilo me je pri srcu in z boleèino sem sprejela. To sem sporoèila materi. Odgovorila je:' Najhujše bi ga prizadeli! Kupil je iz svojega denarja, ker vas ima tako rad.' V službo se vozim z avtom in tako sem tudi peljala vse darove domov."

Njen obraz je bil kiselkast in siv. Na hitro sem se poslovila in odhitela v jasno noè mimo visokih smrek, ki so mi v mladosti dala najveè duha za polet v nebo.

Sestriène nikoli veè nisem povabila k sebi. Da bi nekako spet našla stik z mnao, je za moj rojstni dan prinesla v šolo ciklamo. Iskala me je v zbornici, uèilnici in nazadnje se je oglasila v tajništvu. Tajnica je po urniku ugotovila, da imam telovadbo. Našla me je v garderobi za uèence. Uèenci so bili glasni in v svojem elementu, saj so se pripravljali na najbolj veselo uro dneva, ko bodo lahko skakali, tekali, plesali in igrali razne igre.

Nejevoljno so sprejeli sestrièno, èeprav mi je izroèila ciklamo. Zahvalila sem se ji in je odšla.

"Kaj pa ima ta sitna ženska z našo uèiteljico?" sem slišala pripombo nekega uèenca. Morda je èutil, da se nisem razveselila cvetja, ker so na dan privreli neprijetni spomini ...

Njeni sosedi so me posvarili, naj bom èim dlje od nje, ker od vsakega èloveka išèe samo koristi, ne da bi dala kanèek duše od sebe. Tako sem se pri njej znašla še samo ob njenem godu in rojstnem dnevu.

Zlomila si je nogo. To me je moèno prizadelo. Pohitela sem v bolnico. Našla sem jo v šok sobi še pod narkozo. Po nekaj dneh so jo preselili v svetlo bolniško sobo. Obiskala sem jo z orhidejo. Bila me je resnièno vesela. Vsa navdušena me je predstavila sosedi, ki se je sladko narejeno smejala. Zaradi moje iskrenosti je zaèutila neko konkurenco v meni. Zvito je dejala "Gospa, niè ne skrbite za Borico. Midva z možem sva blizu nje doma in ji bova stregla. Vi prav gotovo nimate èasa."

Še Borica je potrdila njeno izjavo. Odvalil se mi je kamen od srca. Èutila sem se dolžna, da bi ji stregla, ker sem živela pri njih tri leta zastonj.

"Vesela sem, da boš oskrbovana. Imam res malo prostega èasa. Orhideja te bo še doma napajala z ljubeznijo."

Sin me je doma okrcal:

"Kaj ne veš, da orhideja prinaša smrt?"

"Bodi no! Od kdaj si pa tako vraževeren?"

"Res je. V nekem filmu sem slišal to sporoèilo."

"To si je nekdo izmislil. Vse cvetje prinaša življenje v prostor. Tudi sama ga tako sprejemam. Na grobu nihèe ne potrebuje cvetja. To je samo za gledalce. Ljudem prinašajmo cvetja dokler so še živi.."

 

Zvita soseda je imela enako mnenje o orhideji kot moj sin. To sem ugotovila èez sedem let ...

Po izhodu iz bolnice, je Borici soseda stregla na vse naèine in se medila z vljudnostjo. Po nekaj mesecih je Borica že kar dobro hodila. Soseda je snela krinko z obraza. Vrgla je odprte karte na mizo.

"Borica, nisem ti stregla zastonj! Nikogar nimaš, da bi ti stregel na starost. Imaš že 73 let. Z možem ti bova vedno na uslugo, a pod pogojem, da na naju prepišeš hišo z vrtom."

Borica je mislila, da je to boljša izbira kot da bi šla v dom. Šla je prostovoljno v suženjstvo ...

Zvita soseda je poskrbela, da je bilo po vseh predpisih prepisano najbolj ugodno na njo; tudi nakit in druge dragocenosti v hiši. Tudi z njeno pokojnino je upravljala soseda.

Na hitro sta sestrièno preselila k sebi na stanovanje in zaèela preurejati hišo. Starejša sestra, ki si jo je drznila obiskati, mi je pravila:

"Borica ima svoj kavè v skupni kuhinji. Najnujnejše stvari ima v mnogih polivinilastih vreèkah okoli sebe .."

Milo se mi je storilo. Vendar obiski niso bili dovoljeni, dokler ni bila vila urejena po želji novih lastnikov. Tako sem jo obiskala šele èez nekaj let. Hiša je bila zunaj in v notranjosti lièno urejena. Borica je imela svojo sobo, kjer so jo obiskovali redki prijatelji. Nova gospodinja, se je hotela izkazati kot dobrotnica. Z vsem je postregla, kar je imela pri hiši. Potrudila se je, da je bila ves èas z nama, da ne bi Borica povedala kaj neprijetnega. Spoznala sem, da je njena gospodarica hujša, kot je bila do mene njena mati v mladosti.. Prvi trenutek je Borica uporabila in me prosila. èe bi ji kaj pisala, ker je strahotno osamljena.

"Piši mi na Kristinin naslov. Gospodinja vsakemu telefonskemu pogovoru prisluškuje in kontrolira pisma."

To sem ji rada ustregla. Pisanje pisem, so bila moja poslastica. Potisnila mi je v roke listek z naslovom.. Gospodarica je imela ves èas "delo" pred vrati. Šepnila sem ji, da ji bom kmalu pisala in se poslovila.

Neko pomlad, ko je vse bujno cvetelo, sva jo šla z možem zadnjikrat obiskat. Soba je bila neprezraèena, umazana, okno zamegljeno od prahu. Podzavestno je to moralo Borico motiti, ker je imela izreden èut za red in èistoèo.

Na noèni omarici je imela veliko skledo kislega zelja brez dodatkov. Videlo se je, da ga je del pojedla, preostanek je èakal na veèerjo. Nisem jo hotela nikoli kaj neprijetnega vprašati. Ob vsakem mojem obisku je imela gospodinja slonja ušesa za prisluškovanje. Nenadoma me Borica vpraša:

"Kako si se poèutila pri moji mami in oèetu?"

"Kot bi bila v suženjstvu!" je kot strela bruhnilo iz mene.

"To pa nisem vedela. Oba sta bila tako ljubeèa in dobra!"

"Do tebe sta bila takšna. Z mano sta ravnala kot da živim v Šparti. Tako je stric sam razlagal."

Kar zlezla je vase. Hudo jo je prizadela moja resnica. Borica je bila do mene še najboljša. Ker me je potegnila za jezik, sem povedala resnico. Življenje pri njih je bila moja najveèja mora in najbolj krut vzorec iz mladosti.

Borica je bila od staršev ljubljena. Ni se zavedala, da sta jo starša vse življenje razvajala. Èe je že kaj naredila narobe, so bili krivi drugi, nikdar ona. Vse življenje je živela svobodno in z obèutkom veè vrednosti, dokler ni padla v past novi gospodarici ..

Na hitro smo se poslovili.

Pred vrati je prisluškovala gospodinja. Z navdušenjem nama je razkazovala hišo in veselo brbrala:

"Brez skrbi bodite gospa. Vse vaše trpljenje ji bo vrnjeno. Že kar sedem let moram skrbeti zanikrni ženski. Ne pozna èistoèe in reda. Še na stranišèe noèe veè hoditi sama. Morali smo ji kupiti stol s kahlo, da se v sobi podela. Naj ji kar smrdi!. Klièe me, da ji jo spraznim!"

Za trenutek je umolknila s svojim peklenskim govorom. Oporekala sem ji.

"Borico poznam iz mladosti. V življenju nisem videla tako skrbno urejene in èiste sobe, kot jo je imela ona. Odlièno je znala kuhati."

Energièno me je potolkla.

"To ni delala ona, paè pa njena mati, ki jo je strahotno razvajala. Pomislite, vdovca NN sem negovala samo tri mesece. Podedovala sem toliko premoženja, da sem obnovila skoraj vso hišo. Z njo pa se že muèim sedem let. In kako nesramna je. Okrog je pisarila, kako grdo ravnam z njo. Pri sodniku sem dala odpret pismo, katerega mi je dala, da ga vržem v nabiralnik. Preprièal se je, da res grdo piše o meni. In taka pisma sem ji jaz nosila na pošto!"

Bila sem prav mešanih obèutkov. Pred takimi èrnimi dušami sem se morala še posebej zavarovati. Z možem sva se ji komaj strgala. Še se je drla za nama:

"Brez skrbi bodite gospa. Odslužila bo vaše suženjstvo! Dobra ženska ste. Še me obišèite!"

Borica je v pismih poroèala o gospodinji iskreno o težavah, kar pa je vse prebirala, da je s težjim primerom šla k sodniku. Zelo nepoštenega sodnika si je izbrala, kot je bila sama. Kdo ve koliko je plaèala sodniku, da je napisal darilno pogodbo s takšno vsebino, da se Borica ni mogla pritožiti, ker je sodnik vzel v zašèito gospodinjo, ne pa Borico.

Spoznala sem, da je bilo njeno življenje na starost bridko, zato me je bila vedno tako vesela. V tem peklu so ji celo moja pisma prinašala žarek ljubezni.

Ob nekem obisku je hèerka gospodinje histerièno zahtevala od mame, da ji najde glavnik. Borica je bila vsa skuštrana. Zinila sem:

"Boš Borico poèesala?"

"Kaj še! Maèko!" je grobo odgovorila.

Boleèe sem ugotovila, da sem prilila olja na njeno vroèo žerjavico. Nisem imela veè kaj iskati pri njej.

Še isto leto me je poklicala gospodinja.

"Sporoèam, da je Borico ponoèi zadela kap. Popoldan bo že ležala v vežici številka tri. Èe hoèete, obvestite katerega sorodnika."

Obvestila sem vse dosegljive sorodnike in naroèila cvetlièni aranžma. Krsta v vežici je bila brez sveèe in cveta. Pred njo je bila odprta prazna žalna knjiga. Ob njej v kozarcu vejica popolnoma rjavega pušpana. Kdo ve kolikim mrtvim so z njim škropili z "blagoslovljeno" vodo?

V duši sem se ji zahvalila za vse, kar me je nauèila v življenju za dobro in slabo.

Nehote sem se vprašala: "Kje je sedaj blišè in bogastvo, ki ga je teta tako opevala? Mar ni hèerka vse njeno poniževanje plaèevala na starost sedem let? Vse hudo je odslužila na zemlji.. Energija njene duše je svetla. Ne bo se sreèala z mamino dušo, ki je èrna in je pripomogla kot volkodlak, da je hèerka na zemlji trpela."

Kot v pravljicah, tudi v življenju dobri Bog vse poravna. Koliko nedolžnih ljudi bo še moralo trpeti in umreti, preden bo svet spregledal temeljne napake naših napaènih vzorcev iz preteklosti življenja na Zemlji?

 

 

 

Starejša sestra je visoko zgoraj. Po njej se zgleduj!

Kot otroku se mi je zdelo to prav neumna zahteva. V nobeni stvari si ji nisem želela biti podobna. Vsak èas sem raziskovala cvetje na travniku, mravlje, metulje, zlate, zelene hrošèke med travami, mravlje velike rjave in rdeèke, ki so me vèasih tudi opikale, ogromne èmrlje na cvetju, glasne lastovke na sinjem nebu ... Sploh ne morem našteti, kaj vse me je zanimalo in èemu vse sem v naravi pela, si izmišljevala svoja besedila in melodije ... Najstarejša sestra pa je znala samo ukazovati: "Ne smeš! Preveè divja si! Niè me ne ubogaš!" Seveda sem še bolj vneto plezala po vseh drevesih, kadar sem pasla živino, se pogovarjala s kravami, kurami, pišèanci in še na misel mi ni prišlo, da bi o tem komu pripovedovala, najmanj pa zdolgoèaseni starejši sestri! Vèasih sem mislila, da me ima pernata žival rada samo zato, ker sem ji na skrivaj vrgla kaj zrnja, danes pa vidim, da so živali èutile, kako so mi drage, saj na mojih dolgih sprehodih od neznanih ljudi, kot jate prihajajo k meni in se iz oèi v oèi nemo pogovarjajo z mano, ko jih prijateljsko nagovarjam ...

Da je starejša sestra "tam zgoraj" sem ponižujoèe èutila, ko je bila uèiteljica na domaèi šoli in me je vsak èas kaj skregala. V takih primerih sem se spraševala, kaj sem narobe naredila. Nazadnje pa ugotovila, da ne morem pomagati, èe se rada smejem in kakšnega preveè vsiljivega fanta prebutam, èeprav je dosti starejši od mene. Škoda, da nisem to prakso obdržala še v zrelih letih, ko je moja "ljubezen" to in ono prepovedala in sem jaz neumnica ubogala tako dolgo, dokler ni struna poèila.

Prizadela me je, ker me je preprièala, da strašno grdo pišem, se niè ne uèim in tako nikoli niè ne bo kaj pametnega iz mene. To se je pa zarezalo globoko v mojo dušo. Zaèela sem dvomiti vase in uèila sem se še manj. Priznam, prav niè me ni zanimal AVNOJ, KPJ, razne bitke po domovini ... Bilo mi je vselej slabo, ko sem to poslušala. Grozote, ki sem jih kot otrok premagala, so sedaj silile na dan v grozljivi obliki. In vse datume zmag partizanov bi morala imeti v glavi! To si jaz enostavno nisem želela zapomniti! Kako boleèe je v moji duši ostala vojna, sem se še posebej zavedala, ko sem na uèiteljišèu gledala partizanski film "Volèja noè". Postalo mi je slabo in zdelo se mi je, da se bom vsak èas onesvestila. Da bi to prepreèila, sem vstala in zbežala domov. Grozljive sanje iz vojne, sem uspela pregnati po šestdeset dnevni kuri noè in dan poslušanja najbolj buène glasbe vseh zvrsti. Glasba mi je razstrelila glavne blokade po telesu in me pozdravila rak in še kaj.

Da za nekatere ljudi ne pišem lepo, me danes prav niè ne moti. Sem paè zanimiva in hudomušna, preveè dobra in iskrena osebnost. Za vse te lastnosti, pa mora biti èlovek pogumen in se znati ceniti, èeprav me je prav starejša sestra rada dala pod predpražnik. Predpražnik sem vrgla proè, se okopala in pod mikroskopom pregledala sestrino oglato trdo pisavo ...Vèasih se mi zdi, da nisi sestra, da si z drugega planeta. V èem se naj po tebi zgledujem ? Da nisem èutila v tebi nikoli ljubezni? Ali morda, da nisi upala biti nikoli iskrena, pa èeprav sem ti na vse naèine izražala, da poznam tvojo resnico in da te nimam namena obsojati. Z vsakim izbruhom nad kogarkoli si dokazovala, kako sama sebe ne ceniš in se obsojaš ...Nisi pa imela nikoli moèi, da bi se spremenila!

Sebi sem naredila veliko uslugo, ko sem ji ob obisku na mojem prvem službenem mestu zaupala svoje èutenje: "Mama in tudi sestre in bratje me nimate radi, ker sem drugaèna!"

Ob prvi priložnosti je to povedala doma. Nastal je velik krik. "Kako si nesramna! Vsi smo te imeli najrajši in bili ponosni nad tvojo dobro voljo in pridnostjo!"

Mama ni nièesar rekla, a bila najbolj prizadeta. Zaèutila je resnico. V nobeni obliki mi nihèe ni dajal ljubezni. Bila sem nasmejana Klovnesa, stregla vsakemu kolikor sem vedela in znala, a èe sem jaz potrebovala pomoè, je nisem dobila ...

Èutila sem, da misli ne "berejo" tako kot jaz, še posebej v rani mladosti sem za vsakega vedela vse neumnosti in želje, zato sem jim na vse naèine poskušala ustreèi, samo sebi ne. Mati me je odslej sprejemala ljubeèe in mi poklanjala vedno veè ljubezni in zaupljivih pogovorov. Znala je na drugih nivojih èutiti z mano, èeprav ji o sebi nisem niè pripovedovala. Znala se je razveseliti vsakega mojega drobnega darilca, ki sem ga ji prinesla, kar drugim ni pomenilo niè. Z enako ljubeznijo mi je tudi ona vselej kaj poklonila. Mislila sem, da se z vsemi brati in sestrami tako zaupno pogovarja. Nekoè pa mi je rekla: "Veš, z desetimi leti si šla od doma. Pa vseeno si najbolj moja. Samo s tabo se lahko o vsem pogovorim. Drugi ne razumejo stare matere in nimajo èasa zame, tudi za moje praznovanje ne. Veš, da ste mi otroci najveè in tako rada vidim, èe pridete skupaj, da vas lahko vsaj z oèmi pobožam."

Najstarejša sestra mi je kar naprej pisarila:

"Napiši še kaj lepega o naši zlati mamici! Take mame ni veè na svetu in je tudi ne bo."

Draga sestra, toliko ti je nudila veè kot meni, zakaj je nisi hodila obiskovat, ko te je tako želela videti?

Tam od desetega leta naprej, sem imela krušno duhovno mater. Prav gotovo je v meni pustila najbolj globoko ljubezen , spoštovanje in vso pomoè, ki mi jo je lahko nudila na daljavo – teta Katarina. Njeni paketi so mi ostali v spominu, kot nekaj najlepšega iz pravljice. Verjetno me je ona navdahnila, da rada poklanjam darilca ljudem, ki so mi blizu po duši.

Preden sem šla na uèiteljišèe, je samo zame poslala paket. Vse ste si prilastile moje "ljubeèe" sestre, a sem molèala. Vse sem postavila na tehtnico, kar me je hudo prizadelo in sem postala glasna :

Stric je prinesel s pošte paket in si vzel dovoljenje, da ga je odprl. Na vrhu je bil bel kartonèek, vzel ga je v roke in mi z nasmehom pokazal: "Za Klovneso!"

V tistem trenutku me je sestra Tonèka poklicala na delo. Zveèer si je starejša sestra odnesla volneno obleko v indigo barvi z belim èipkastim ovratnikom. Drugo v krasni zeleni barvi z gubami pa Tonèka. Sapo mi je zaprlo ob tako veliki ljubezni! Katera je vrgla kartonèek proè, kjer je pisalo za Klovneso! ne vem. Nisem upala povedati resnice, da je teta poslala meni! V zimskih poèitnicah, mi je zeleno obleko sestra "posodila" k maši, ker se je moja zelo ponošena sušila po pranju. Bila mi je popolnoma prav. V njej sem se poèutila kot princeska. Vprašam se : "Ste se tega nauèili v samostanu, na katerega sta se tolikokrat sklicevali v vseh mogoèih variantah, da bi me preprièala v svoj prav. Se èudiš, da me nisi uspela preprièati? Mene je teta nauèila ponižnosti in skromnosti in zadovoljstva, tebe pa ni nikoli. Ta draga teta, pravzaprav njena energija duše ve, da ste bili res kruti z mano in da sem marsikaj brez mej odpušèala, pa ste me še kar naprej "vzgajali", bolje reèeno, pravili, kaj vi delate narobe, jaz pa naj bi bila BOG brez napak. Nerodno, tudi jaz sem samo èlovek in svoje napake objavim brez celofana in barvnih trakov! Ljubim dobre ljudi z napakami vred, z belo in èrno barvo kot jo imam sama. Èe pa me hoèe kdo preprièat, da je samo bel in da moram biti jaz še bolj bela, ker to zmorem, potem je še samo èudovito, da sem daleè proè, ker sej veš , tudi jaz sem uèiteljica, vsi smo uèitelji, ampak vsakdo na svoj edinstven naèin.

Èutila sem, da je bila mama bolj stroga do mene, ker ste me bratje in sestre grajali pred njo, zaradi moje razposajene s smehom napolnjene drugaènosti. Mislili ste, da bom lahek plen mladostne razposajenosti. Res je škoda, da pred poroko nisem prebrala Fausta. Tako nisem vedela , da zna moški nekaj let dvoriti in te obdariti z vsem mogoèim s pretvezo, da te ulovi kot ribiè ribo v mrežo, da jo nato slastno poje ... Priznati moram, da sem se prav zaradi njegove stalne kritike in želje, da se poboljšam, preoblikovala v filigram ...

 

Bilo je štirinajst dni pred materino smrtjo. Najstarejša sestra je bila pri meni. Deset dni sem jo na vse naèine preprièevala, da jo zadnji dan peljem k mami, ker sem èutila, da jo želi videti. Sita sem bila sestrinih izgovorov in njenih lažnih igric. Èutila sem, da morava iti domov. Postala sem energièna. To pa znam biti v kritiènih trenutkih!

"Domov te bom peljala mamo pozdravit in pika!"

Veselo sporoèilo sem mami poslala po telefonu.

Kadar je prièakovala najstarejšo hèi, je za vso pogostitev še posebej poskrbela, kot da je èutila, da jo hèi ne ljubi. Tudi to pot je bilo vse èisto, miza pokrita z belim prtom, na kateri so že èakali krožniki s pišèanèjo obaro.

Pohitela sem k mami v sobo. Strta in z žalostnimi oèmi je sedela v fotelju. Slabotno so se ji zaiskrile oèi, ko naju je zagledala. Po njenem ukazu, je sestra Tonèka plaèala iz mamine denarnice za bencin od veselja, ker sem ji pripeljala najstarejšo hèi. Branila sem se denarja, a sem morala vzeti.

"Klovnesa, ne veš, kako sem vesela, da si imela sestro pri sebi. Za gotovo je od tebe kaj dobrega posnela. Meni ni veè do življenja. Doživljam tretjo vojno. Toliko gorja sem pretrpela, ne samo jaz, cel svet. Sprašujem se, kaj je vzrok, da ne more biti konec vojn? To ti povem: z dobroto nikogar ne spremeniš! V zahvalo te poteptajo pod sabo, kot najbolj umazano cunjo.

Upam, da bomo Slovenci prviè v zgodovini svobodni in znali svobodo tudi ohraniti."

Težko je zaèela dihati. Stekla sem k telefonu in slišala sestrino tožbo:

"Pri Klovnesi je bilo hujše kot na duhovnih vajah. Kar tri dni me je "masirala!"

 

Svakinjo sem prosila za telefonsko številko zdravnika.

"Ni ga doma, je na morju!"

"Ti mi povej številko! Nekdo je dežuren!" sem bila ostra.

Zavrtim številko. Oglasi se zdravnik, ki ni bil na morju. Ker sem èutila zadnji mamin boj za življenje, pravzaprav, da se je nehala zanj boriti, sem ga rotila, naj jo pride èim prej pogledat.

"Razumite me, èeprav je mami dvaindevetdeset let, zame ni stara. Dokler živi, mi še vedno lahko kaj glasno pove, da to slišijo vsi. Duše mrtvih ljudi slišijo redki!"

Imel je že toliko obiskov za ta veèer, da me ni uslišal. Naroèil je, naj brat prinese urin, ker je vedel, da ima mati težave z ledvicami.

Vèasih je potožila, da nima nihèe èasa, da bi se z njo pogovarjal, tudi sestra Tonèka ne, ki je najveè presedela v cerkvi.

Materi ni bilo veè pomoèi, ker se je odloèila za smrt. Èez štirinajst dni je umrla ...

Obe z mamo sva mislili, da starejšo sestro poznava, je paè reva.

Hudo neprijetno me je presenetila. PO telefonu je zahtevala, naj v imenu nje kupim cvetlièni aranžma.

"Ne boš kupila venca?"

"Nimam denarja za venec!"

Naroèila sem najlepši cvetlièni aranžma in ga pripeljala k materi. Na obrazu sem videla, da je sestra zadovoljna z njim. "Koliko si plaèala?"

"Tisoè tolarjev!"

V trenutku je njen obraz pokazal zlobo.

"Veš, to je pa le predrago!"

"Za mater sem naroèila najlepšega!"

Nejevoljno mi je dala denar.

 

Hvala mama, ker me vodiš, da sem to napisala. Vem, morala si zaradi mene prej umreti. Sedaj mi z ljubeznijo pomagaš, da sreèno živim in ustvarjam.

Kot tiha reka teèe življenje mimo nas. Bolj, ko se reka bliža izlivu, širša in mogoènejša je, a na koncu se izgubi v morje.

Podobno utone naše življenje v veènost. Bo ostalo kaj od nas na zemlji? Veliko bi bilo, èe bi ostala za mano samo kapljica. S pomoèjo mojih potomcev bi nastal izvir in še z novimi ljudmi, bi bil živ studenèek in še z novimi spoznanji ljudi, bi tekel potoèek ...

Premalo se nauèimo od prednikov, kako darovati sreèno življenje okolici. Mar smo še vedno na zaèetku? Koliko nedolžnih ljudi bo še moralo umreti v vojnah, preden se bo èlovek osvestil in nehal ponavljati negativen, nesprejemljiv vzorec VOJNA v duši, okolici, med državami in v svetu?

Tkimo najfinejše svetle niti sreènega prijateljstva, ki veže v veènost, a sledi ostanejo.

Negativnost laži je potrebno tako ali drugaèe razkrinkati. Èe tega ne povemo iskreno, potem nismo prijatelji. Ne pomagamo mu, da bi užival za stopnièko sreèe veè.

Na vse strani sveta pošiljam vsak dan najlepše misli in želje. Upam, da se ustavijo pri dobrih ljudeh in zasije najtanjši, najfinejši žarek, ki ogreje vsako celico telesa. Pri tabornikih sem bila v družini mušnic. Mušnice prinašajo sreèo, èeprav ljudje èutijo v zaèetku delno zastrupitev.

Èlovek živi mirno in sreèno, kadar je v sozvoèju v naravi in s pojavi v njej. Ko gremo vase in odkrijemo, da je naš smisel brezpogojna ljubezen in stik z neèim, kar je vedno v nas, se naš pogled ne življenje dramatièno spremeni. Ne obsojamo, nismo zagrenjeni niti zamerljivi. Z mislimi, èustvi in ravnanjem smo vse bolj osredotoèeni na izpolnjevanje svojega smisla. Dajanje postane pomembnejše od dobivanja. Vem, da so vsa moja dejanja usklajena z višjim redom, ker sem harmonièna in ker se vsaka moja dejavnost vplete v izpolnitev smisla. Poklanjati ljubezen pomeni meti moè v sebi.

Sooèiti se s seboj je težko. Domišlija je darilo Boga, s katerim raziskovanje samega sebe postane znosno. Pouèi nas o naših mejah in o tem, kako naj jih presežemo. Domišlija je prostor, kamor vsi skušamo priti. Zaradi iskanja smisla smo duhovna bitja. In èe te globoka potreba ostane neizpolnjena, doživljamo življenjsko pot plitvo ali prazno.

Sprejmimo vse, kar nam ponuja sedanji trenutek. Nauèimo se zabavati in uživati življenje. Pustimo, da nas ljubezen sama vodi in nas ohranja v ljubeèem odnosu z našim idealnim èlovekom.

Ko nam uspe spremeniti svoj zorni kot gledanja na življenje, zagledamo harmonijo, ki nas obkroža in še mi bomo prispevali svoj delež k harmoniji, ki si jo želimo. Varno je vzeti se vase in vzljubiti tisto, kar vidimo v sebi. Ko zapustimo mnenje in preprièanje drugih, se zagledamo kot èudovito in modro bitje. Jasno izražamo svojo ljubezen drugim. Ljubiti druge je lahko in možno, ko ljubimo in sprejmemo sebe.

Zaskrbljenost lahko prežene zavestno pozitivno naravnanost. V vsakem trenutku moramo verovati, da nas vodijo pozitivne energije narave, ki ji pravimo ljubezen, k najboljšemu izidu. Moramo biti pošteni do sebe, temeljito razèistiti svoja èustva in biti sebi zvest.

Samota med živalmi, cvetjem in zelenjem, je zame èudežno zdravilo. V tišini lahko oèistim vso nesnago svoje duše in neuspešnih medsebojnih odnosov.

 

 

 

Draga Ana Marija!

Toliko vere, zaupanja in pomoèi mi poklanjaš, da sem pred težkim izzivom. Ne smem te razoèarati.

Vse religije in ideologije so pisali moški. Ženska je že tisoèletja potisnjena v kuhinjo in vzgojo otrok. Vzgoja otrok je najzahtevnejša naloga v življenju. Naši potomci so povsem nova bitja z drugaènimi pogledi na svet in na nov naèin odkrivajo ljubezen. Ženske se še moramo boriti za svojo svobodo. Èlovek je od spoèetja do smrti uèenec in uèitelj, posebno mati.

Žal da mladi radi uberejo bližnjico za sreèno življenje. Bližnjico narekuje ego in družba. To je po navadi spolnost, moè in dirka za blaginjo. Èlovek mora prisluhniti svojim potrebam srca, èeprav duša zahteva še takšno posebnost. V našem telesu in duši imamo mavriène barve, ki pojejo in oblikujejo nevidna geometrijska telesa. Med sabo morajo biti usklajena v harmonièno melodijo, èe hoèemo duhovno napredovati in širiti okrog sebe ljubezen. Veèina ljudem manjka energije ljubezni, ki je v beli, rožnati, diamantni ali zeleni svetlobi. Ravnovesje èloveka je moè èutiti že na daljavo.

Nujno je, da smo mnogo v naravi. Vse te energije dobimo od alfe do omege z vodo, z zrakom, rastlinske hrane, glasbe in plesa. V vsakem primeru je veliko stvari, ki jih moramo skrbno odkriti sami na novo.

VZROK MNOGIH ÈUSTVENIH TEŽAV SO PRAV BLOKIRANA ALI POTLAÈENA ÈUSTVA, KI IZVIRAJO IZ ZANIKANJA SRCA. Že od èetrtega leta starosti zaznavam zdravilno moè glasbe in ritma svojega telesa. Glasbena lestvica, simbolizira èlovekovo uspešnost na razliènih ravneh in svobodno gibanje skozi življenjske izkušnje, pri èemer nas vodijo vzgibi srca.

V družbi imata glasba in ples v vseh èasih velikansko zdravilno moè. Do njiju je treba imeti spoštljiv odnos. Nièesar ne sme biti preveè. Vsak ton in vsak gib imata barvo, valovno frekvenco in obliko. Enako velja za vse življenje, ki naj bi potekalo v veliki seksti, to je v srebrnem rezu.

Draga Ana Marija! Tvoje ime pomeni najbolj skrbno in ljubeèo mater. Mati je kot sonce, vselej bedi nad nami! Ko sem ta stavek danes tretjiè zapisala, je bil tako moèan udarec materine energije v šipo, kot bi z vso moèjo v šipo trešèil ptiè. Ni bila ptica. Bila je le moèna energija moje matere, ki sem jo z ljubeznijo priklicala k sebi! Materina ljubezen se nikoli ne iznièi. Žal tudi energija hudobnih mater ne, ki svojo èrno negativno energijo kot èarovnice trosijo na svoje potomce. Ljubezen ali hudobijo, v dobrem ali slabem vraèajo na zemljo energijo duš, ki se je loèila od njihovih teles. Ne velja zapoved: "Spoštuj oèeta in mater, da boš dolgo živel!" Velja, spoštuj dobro mater in dobrega oèeta, da boš dolgo v harmoniji živel. Pred hudobnimi predniki ustvari demonski šotor in varovalni tabor, da bo varno stražil in èuval tvojo družino.

Takšen dober demon v obliki rubina si ti. Varovalni demoni so skriti v vseh oblikah in barvah žlahtnih draguljev na zemlji. S takšnimi dragulji je bila okrašena najplemenitejša žena v literaturi Savitri. Posnemajmo jo! Vse matere smo ji lahko podobne le v drugi barvi dragulja.

Bodimo ponosni na svoje potomce! Prinesli bodo nekaj novega in boljšega v ta svet, kar še ne poznamo. Prisluhnimo jim!

Dobro je, èe vsi ljudje vedo, kar je nekdo napisal o smehu in smeh tudi udejanjajo, ker je najboljše zdravilo:

"Nasmeh nas niè ne stane, vendar èudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sonèni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihèe ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privošèiti, z njim lahko vsak samo pridobi.

Nasmeh prinaša sreèo v hišo, je pozdrav prijatelju, pomoè pri sklepanju poslov. Je poèitek utrujenemu, kažipot zaljubljenemu, sonèni žarek žalostnemu in najboljše zdravilo proti jezi. Ni ga moè kupiti, izprositi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo, kadar se podarja."

Smeh se širi na vse strani, prodre do vsakega atoma v telesu, v vseh mavriènih barvah in oblikah ter ozdravi še tako zakotno bolezen. Zato si ga vsak dan podarimo pred ogledalom. Tudi ti!

Hvala za tvojo Poezijo življenja, ki jo podarjam vsem bralcem:

V poeziji življenja

glej v nebo.

Glej sonca sijaj,

glej utripanje zvezd,

modrino morja,

dobroto srca.

Uživaj ljubezen,

ki nekdo ti vedno ji da.

 

V poeziji življenja

rad se imej,

veliko se smej,

uživaj v poeziji življenja!

 

Ljudem, ki mi želijo prisluhniti, rada povem, kako zmagujem svoje težave in preskoèim ali preletim prepade v življenju. Nikogar ne vabim, da mi sledi, ker vsakdo ima drugaèno težavo,

in svojo izbiro ter drug namen v življenju. Ker èutim. da je ves ritem narave in celotnega vesolja zgrajen v valovanju ljubezni, kar se kaže v harmoniènih barvah, zvokih in geometrijskih oblikah, mi je vse dejanje in nehanje ljubezen. Je pa res, da je treba vedno zaustaviti negativni pritisk okolice. Zato ni prav, èe nudimo samo odprto dlan , treba jo je tudi zapreti.

Draga Ani, imava že toliko let, da sva vse to preskusili na lastni koži in se obrusili do dragocenega kamna. Ker ima vsak èlovek svoje potrebe in naloge, ki jih mora v življenju uresnièiti, je za vsakega pot edinstvena. Žal veèina ljudi ne prisluhne, kaj zahteva njihovo srce. Svet ponuja vsak dan veè lažnih potreb in zadovoljitev, da veèino ljudi pozablja na lepoto narave in tihi šepet srca.

Prilagam ti prtièek mavriènih barv. Vezla sem ga na Silvestrovo v prièakovanju novega tisoèletja. Konèala sem ga v jutranjih urah 1. 1. 2001. Vanj sem vtkala energijo ljubezni, ki ti naj prinaša ljubezen, radost, zdravje in uspeh pri delu!

Tvoja nasmejana Klovnesa

 

 

 

Premagani zmaj

Puškin je temeljito udejanjil tašèin stavek: "Zvest ti pa ne bo. Za vsakim krilom bo dirjal.!"

Vèasih se mi je zdelo, da izzivalno preskuša moje živce in ljubosumnost. Svojo ljubljenko je pošiljal, da je nosila moja sinova, ki sta znala biti kar živahna. Zatrjevala mi je: "Otrok pa že ne bom imela!" Mislila sem si: "Nisi še polnoletna, pa že divjaš za vsako sladko besedo mojega moža, kaj šele bo!" in molèala.

Na prvih taborjenjih se je Puškin obnašal kot navaden zelenec, da sem bila enostavno šokirana in brez besed. Materinstvo sem sprejela hudo resno in verovala, da bo te neumne ošpice prebolel. Pred mladenkami je hotel pokazati, kdo je gospodar v hiši, èeprav sem imela v taboru višji status kot on. V vodi sem se zadržala dalj èasa kot ostali taborniki. Z rezkim glasom se je zadrl:

"Èe ne greš na žvižg iz vode, te poženem domov!"

Sledil je dolg žvižg na pišèalko, ki jo še hranimo pri hiši. Ogledala sem si mladenke in si mislila:

"Mož, ti kar pojdi od hiše s katerokoli in se ne vrni veè. Nobena mi še do gležnjev ne seže. Ne izsiljuj, da zahtevam jaz loèitev, ker sem se zaobljubila, da bom potrpela vse, da imata sinova oèeta pri sebi."

V raznih oblikah je še flirtal. Nima smisla , da bi vse naštevala.

Rožnato je bilo, ko me je njegova "ljubezen" obiskala z rožami po operaciji za raka. Samo smejala sem se in si v duši dejala: "Preživela bom. Bog je z mano. In potem bom pisala, pisala,pisala, kot me je navdušil pokojni dr. Ivan Cesar, ki je sam priznal neki dan ob dveh zjutraj, da je njegov rak tiho prebolevanje boleèine. Bila sem redno z njim v navezi. Obupal je, ni veè verjel v dobro ljudi. Jaz sem pa polna ljubezni in me rak ne bo premagal!"

Sestre so se branile cvetja, ko sem jim ga predala. "Gospa, to je za vas!"

"Ne, ne! Jaz jih nisem dobila iz ljubezni. Saj veste, kaj vse ženske vemo, a smo tiho. Enkrat pa vse prav pride. Poklanjam vam jih od srca!"

"Od kod vam dobra volja kljub vsemu in še pacientke zabavate?"

"To je ljubezen in sreèa od malih stvari, ki so zastonj. Nosim jih v srcu. In ta ljubezen mi daje krila. Nikoli se ne smemo izneveriti sebi – ljubimo se! Vse kar v življenju poènem, delam iz ljubezni. Odslej ne bom veè delala po ukazu drugih. Vsak èlovek je odgovoren, da prisluhne svoji duši in se nanjo odziva. Resnièna umetnost ni v novem naèinu življenja, ampak kako gledamo nanj z novimi oèmi. Naša najgloblja potreba je, da najdemo pot k svojemu resniènemu jazu in ustvarjamo to, za kar smo bili poklicani na ta svet. Naše življenje je nenehno osebno spreminjanje. Prižigajmo plamenèke v srcu, da ne zgrešimo poti!"

"Hvala gospa! Vi znate prižigati ognje!"

V življenju sem padla med mlinska kamna, kot zrnje žita v mlinu. Zdrobilo me je. Niè hudega, znam peèi odlièen kruh in slastno potico!

Imel si me za lahek plen, ker sem polna ljubezni. Živel si v veliki zmoti. List za listom sem se ti odkrivala, a nikoli odkrila, ker je moja "knjiga" neskonèna ...

Tvoja knjiga je tanka. Obsega egoizem, sadizem, laž, neiskrenost in blazno ljubosumje. Bil si mi uganka, kje je razlog za te tvoje lastnosti?

Ni me bilo strah, da bi me premagal. Zbirala sem moè, da se borim z neèim nepremagljivim. Ob tem je odpovedal organizem. Kar naprej sem se vzpodbujala: "Punca, vzdržala boš!" Ob vsem tem kar si mi "podarjal", si mi pomagal ravnati pot do mojih skritih zakladov. Iz dneva v dan se bolj ljubim.

Šestiè so me zdravniki postavili pred zid smrti.

Presekala sem Gordijski vozel!

Živi zmaj, kakor želiš, samo brez mene!

Najina skupnost je konèana. Na cilju sem. Hoèem živeti! Egoizem je najhujše zlo.Vedno moènejše neobzirno orožje uporablja za svojo zmago. Kako pa naj tank èuti, èe pomendra srno?

 

Delo uèitelja v socializmu in kaj bi današnja šola morala uèiti

Moj poklic je uèiteljica. Štiriindvajset ur na dan sem se uèila, kako ceniti uèence, da se bodo imeli radi, se cenili in verjeli, da so na svetu zato, da bodo našli dragulj v srcu in ga podarili èloveštvu kot droben biser, da bo èloveštvo za nami sreènejše in skupno našli nov naèin šolanja, ne tako kot je danes še vedno vzorec Marije Terezije: "Die Schule ist ein Politikum!"

V socializmu so delali celo "doktorsko disertacijo": "Kako meriti ustvarjalo delo z minutami?" S štetjem minut za pouèevanje v razredu, so me hoteli preprièati, da je hudo narobe, ker sem ves dan razmišljala, kako bom pouèevala, tudi med kuhanjem kosila. Res je moralo biti strašno narobe, ker sem po dvaindvajseti uri prebirala psihologijo, pedagogiko, vse pedagoške èlanke in še kakšno knjigo za dušo. Mi bo kdo verjel, da sem pred spanjem prosila ljubega Boga, da mi da moè najboljšega spopadanja z besedami na odru pred uèenci in s smehom prižigati plamenèke v drobnih oèeh?

Trdim, da mnogi uèitelji in celo ravnatelji niso znali brati uènega naèrta. Že na prvem službenem mestu je bilo v republiškem uènem naèrtu zapisano:"Poleg šolskih nalog uèenci vsak teden pišejo redne spise.."

Ravnatelj je nujno potreboval prostor za mladinski tisk. Najprej je preveril mojo omaro, ki je bila nabito polna. S kupa je vzel zvezek in ga zlovešèe prelistaval. Grozeèe je dejal pred šestintridesetimi pari oèi::

"Tako zapravljate èas s koregiranjem!" in zaluèal zvezke po uèilnici! Nasršen je zapustil uèilnico.

Z uèenci smo molèe pobrali zvezke in jih vrnili v omaro. Od tega dne sem zaèela pošiljati spise v mladinske revije in na radio. Tudi sama sem zaèela pisati. Vsi smo imeli objavljene prispevke, tudi tisti, ki so napredovali z nezadostno oceno. Za nagrado smo dobili brezplaèno vožnjo po Jugoslaviji.

VSA UMETNOST MOJEGA POUÈEVANJA JE BILA TA, DA SEM VZLJUBILA VSE UÈENCE, NE GLEDE NA NJIHOVE SLABOSTI. KO SE JE MED NAMI PRETAKALA ENERGIJA LJUBEZNI, JE BIL USPEH NEIZBEŽEN. Ob nemiru smo se sprošèali s smehom. Smeh in ljubezen sta najboljša uèitelja!

Vsiljivo so merili uèiteljevo delo z minutami. Nekateri so predlagali celo žigosanje kartic ob prihodu v službo. Pri vsem tem je bilo še najbolj zanimivo to, da so nalagali šoli in z njo uèitelju vedno nove naloge, prejšnjih pa ne odvzeli, pa še vedno so vse stlaèili v 42 tedenskih ur. In ker se uène ure na da èasovno spreminjati, je paè potrebno druga opravila èasovno skrajšati ( v pravilnikih seveda!).

Absurd je že, da naj bo v pravilnikih 30 minut za pripravo dovolj za eno uèno uro, ki mora biti metodièno, snovno in vzgojno kvalitetno pripravljena ( napisati pripravo, pripraviti uène liste, uène pripomoèke, ki jih veèino pripravi uèitelj sam za vsako uro, uèila, preštudirati dodatno literaturo, ki prinaša novosti itd.). Kdo to zmore? Posledice so, da uèitelje kritizirajo uèenci, starši, pedagoška služba in vsa družba. Oèitno je, da tega bremena uèitelj veè ne zmore. Poleg vsega pa bi moral razvijati vsestransko osebnost v današnji dobi, ko je gospodarska, politièna in duhovna kriza in so porušene mnoge vrednote.

Erich From pravi: "Nietsche je dejal: Bog je mrtev! Danes pa bi lahko rekli: Èlovek je mrtev. ...Nastal je odtujeni èlovek ... Odtujeni èlovek, se klanja delu svojih rok, je ujetnik ekonomskih in politiènih razmer, ki jih je sam ustvaril ... Èlovek, èigar življenje se vrti okrog proizvodnje, prodaje in uporabe, se tudi sam spreminja v blago. Èustva, ljubezen in vse drugo sploh ni veè pomembno. To, kar priporoèam, je preobrazba v družbo v kateri bi èlovek in popoln razvoj njegovih možnosti – kot sta ljubezen in razumevanje – bila cilja s popolnim družbenim angažiranjem." (Iz knjige Antona Trstenjaka: Èe bi še enkrat živel).

Èe hoèemo doseèi spremembo èloveka, je treba spremeniti šolo. Da bi to dosegli, je poleg, zakonov in pravilnikov, ki se vsakih nekaj let spremenijo, je nujno potrebno še naslednje:

*Organizirati in izvajati je treba naèrtno permanentno izpopolnjevanje uèiteljev z univerzo.

*Skrajšati je treba tedensko obveznost na 36 ur, od tega 20 pedagoških ur, v katere morajo biti vkljuèene vse neposredne dejavnosti z uèenci: pouk, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, razredne ure idr.

*V razredu bi moralo biti najveè 15 – 20 uèencev, da bi lahko uspešno izvajali skupinsko delo in individualizacija pouka. Uèitelj bi tako lahko bil organizator dela, uèenci pa bi sami ustvarjalno delali. Nujno je vsak dan prvo uro uvesti ritmièno razgibavanje ob glasbi in meditacijo, ki sprošèa možganske centre in tako se dvigne umski, èustveni in ustvarjalni nivo uèencev in uèiteljev.

*Vsaka uèilnica bi morala biti opremljena s kabinetom za uèitelja, v katerem bi bile vse knjige, pripomoèki in drugo gradivo, ki je potreben za pouk (uèni pripomoèki, uèila, študijska literatura itd.):

*Šole bi smele imeti najveè 300 uèencev.

*Vsako leto bi morala biti organizirana in plaèana pouèna ekskurzija za vsakega uèitelja.

*Na veèjih šolah bi moralo biti veè tehniènega osebja – za pobiranje denarja, razmnoževanje materijalov, rezervni uèitelji za delo ob bolezni, za spremstvo na ekskurzije, pomoè pri pripravi in izvedbi in kulturnih in naravoslovnih dni itd.

*Pri 42 – delavnem tedniku sem morala opraviti naslednja dela in naloge (po pravilnikih merjenje z minutami):

*20 ur poka s 30 uèenci. Za to delo mi je družba priznala samo 10 minut za pripravo. Poleg priznanih 20 ur pouka in 10 ur priprav nanje sem opravljala še naslednja dela in naloge:

*Priprava in izdelava uèil in uènih pripomoèkov.

*Delo z uèenci z motnjami ( slušno prizadeti, srèni bolnik, govorno in motorièno moteni, nevrotièni uèenci).

*Delo z oddelèno skupnostjo.

*Ekspirimentalno delo.

*Vzorni nastopi za pedagoško akademijo.

*Predavanje za uèitelje.

*Dopolnilni pouk.

*Nadomešèanje ob boleznih in drugih odsotnosti kolegov.

*Interesne dejavnosti.

*Mentorstvo pedagoškim delavcem, dijakom in študentom.

*Popravni in drugi izpiti.

*Šola v naravi.

*Izleti in ekskurzije.

*Spremstvo, dežurstvo, varstvo.

*Nerazporejeni èas pri delu z uèenci (kosilo).

*Sprejem otrok v šolo in za in zaèasno spremljanje.

*Pomoè uèencem z uènimi in vzgojnimi težavami (sodelovanje s starši in strokovnimi službami).

*Spremljanje in vodenje uèencev med šolanjem ( psihološka popisnica, vzgojni program, razredna kronika).

*Poprava izdelkov.

*Pedagoške in druge konference.

*Administrativno in dokumentacijsko delo.

*Varstvo in skrb za uèila.

*Oblikovanje razni delovni naèrtov.

*Urejanje in izdajanja glasila.

*Proslave, prireditve in razstave.

*Organizirano pedagoško izobraževanje.

*Interna predavanja za uèiteljski zbor.

*Udeležba na posvetih.

*Družbeno izobraževanje.

*Individualno izpopolnjevanje.

*Dežurstvo na hodniku ali dvorišèu - rekreativni odmor.

*Strokovni aktivi in hospitacije.

*Roditeljski sestanki.

*Obiski staršev na domu pri problematiènih uèencih.

*Pobiranje denarja za malico, mladinski tisk, kino, èlanarine, obrabnino, zavarovanje.

*Družbeno koristno delo.

*Kulturni dnevi.

*Naravoslovni dnevi.

*Bralna znaèka.

*Prihajali so razni motitelji: Vesela šola, jugoslovanske pionirske igre, zbiranje odpadnega papirja, urejanje okolja šole, urejanje okolja v krajevni skupnosti, povezovanje šole z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.

*Uèitelj mora biti družbeno aktiven v delovni organizaciji, v družbeno politiènih organizacijah in skupnostih ter društvih. Študirati sem morala razna samoupravna gradiva, sporazume, akte, pravilnike, zakone.

*Idej uèitelj v šoli ne more razviti, ker so razmere v šolstvu izredno slabe; nikdar se uèitelji ne morejo primerjati z inženirjem, ekonomistom, kemikom, kajti strokovnjaki imajo na svoji delovnih mesti delovne in materialne možnosti za delo, uèitelji pa veèinoma ne. Pa naj še kdo vpraša, zakaj niso uèitelji bolj ustvarjalni na svojih delovnih mestih!

Nekatere od naštetih toèk bi bilo najbrž potrebno podrobneje razložiti. V prvi toèki predvsem èas za pripravljanje na pouk. Na neki hospitaciji za aktiv 3. razredov smo gledali uro obravnave domaèega branja. Uèitelji naj bi dajali kritiène pripombe. Omenili smo, kako je krivièno po pravilniku, da imamo samo pol ure za pripravo na eno pedagoško uro. Pa se vprašajmo, kdo je sposoben v pol ure prebrati knjigo (tokrat so obravnavali Andersenove pravljice), poslušati posnetke pravljice Deklica z vžigalicami, pripraviti delovne naloge za skupinsko delo, se smiselno pripraviti za vrednotenje vzgojnih vozlišè, pisateljevega izražanja in podobno. Èe to ni mogoèe, zakaj nam priznajo samo pol ure za pripravo? Zakaj nimamo vzornega nastopa za katerikoli predmet, na katerega bi se uèitelj pripravljal samo pol ure? Saj je vendar treba prikazati uro, ki naj bo naša vsakdanja praksa, ne pa uro, na katero se je uèiteljica pripravljala dva tedna in pri tem še malo spala. Rekli boste – to je bil vendar vzorni nastop. Prosim vas, ne meèimo si peska v oèi – vsaka ura, ki jo uèitelj izvaja, mora biti vzorna, tako je uèitelj pošten do sebe, uèencev, staršev in družbe. Èe vsaka ura ni vzorna, potem je paè potrebno odkriti vzroke in jih odpraviti.

Navajam ekskurzije, na katere je treba uèence voditi. Trajajo pa seveda veè ur, kot jih pravilnik doloèa, èe hoèeš, da so doseženi smotri. Na vsakih 10 uèencev bi moral biti en uèitelj. V praksi pa to ni izvedljivo, ker je v razredu bilo po 30 uèencev. Pomagali smo si tako, da smo povabili starše. Le-ti pa so se preveè posveèali samo svojim otrokom in ugotavljali kako "nevzgojene" uèence imamo. Uèitelj je pod strašnim psihiènim pritiskom v strahu, da se uèencem kaj ne zgodi. Kje lahko doseže vse uèno- vzgojne smotre na taki ekskurziji?

Tudi odmora v glavnem nima, ker mora biti ves èas z uèenci. Delati mora kot stroj, ki ga nikoli ne namažejo. Tak stroj odpove, tudi uèitelj odpove – živèno. Tako sem morala štiri leta prej v pokoj! Vsako leto pouèevanja, sem se borila, da sem vse uèence in tabornike vzljubila, ne glede na njihove negativne lastnosti. Tako je krožila ljubezen med uèenci in z mano. Skupno smo dosegali odliène uspehe.

Štiri leta pred upokojitvijo pa to nisem veè zmogla. Vedela sem, da niti teoretièno mi ne smejo v razredu odpovedati živci, èeprav se to lahko zgodi vsakemu. Èe se to zgodi, mora takoj na zatožno klop (ne k zdravniku). Še hujše, pred sramotilni kamen, kot še stoji na Pilštanju, v Podsredi in drugje na Slovenskem, da ga lahko vsi kamenjajo.

Uèitelji so v stalnem stiku z otroki, ki so mnogokrat prenašalci nalezljivih bolezni. Tako je obolelost uèiteljev zelo pogosta. Zaradi velikega obèutka odgovornosti pa zlepa ne gredo na bolniški dopust. Nosijo pa posledice – splavi zaradi okužbe z rdeèkami, bolezni srca in sklepov zaradi pogostih angin. Niti ene poklicne bolezni ni na seznamu. Vemo pa, da so okvare glasilk in slušne težave pri uèitelju pogoste. Èe ne more uèitelj govoriti, ga ni mogoèe na šoli po sedanji sistemizaciji delovnih mest kje zaposliti. Èe si torej v šoli nakoplješ bolezen, si kaznovan še z obèutno zmanjšanim dohodkom. Prav bi bilo, da bi v takih primerih bilo nadomestilo nezmanjšano.

Uèitelji zahtevamo veè ljudi za opravljanje vseh teh nalog, ker en sam tega enostavno ne zmore. Materialna sredstva za šolstvo so se v tretjem tisoèletju zmanjšala, ne poveèala. Razumljivo je, da bo materialno stanje in poèutje uèiteljev in uèencev na šolah slabo, dokler bodo vse težave prepušèene samo uèiteljem. In dokler bomo intelektualno ustvarjalno delo merili z minutami.

Delo s taborniki ni bilo v mojem èasu službovanja nikjer cenjeno, èeprav so taborniki najbolj poklicani in sposobni, da pokažemo svetu, da imamo sposobnosti delati vse z ljubeznijo za boljši današnji in jutrišnji dan v ritmu narave okoli sebe in vesolja.

Kaj odvzeti in dodati šolstvu

Kot uèiteljica vem, koliko neumnosti sem morala v šoli uèiti in kaj sem podtalno vnašala v pouk, da so uèenci z zaupanjem sodelovali. Otroci nam z izrazom na obrazu, s kretnjami in besedo vse povedo, vprašanje pa je, kdo jih posluša. Prvinski nagon vseh živih bitij je, izražanje njihove posebnosti, ne pa enakosti.

Iz naèrtov bi zmetala mnogo faktografije in povelièevanja "velikanov". Moja najtežja ura v šoli za študente je bila, ko sem obravnavala berilo "Leninova pravica". Bil je blazen egoist. Podpisal je usmrtitev ljubljene ženske, ker se ni strinjala z njegovo ideologijo. Med uro sem bila napeta kot struna, ker sem morala o njem govoriti pozitivno. Vse v meni se je upiralo. Leto dni nisem po tej uri sprejela nobenega nastopa!

Èlovek naj bi izvajal naloge, ki naj bi slonele zgolj na tem, kaj bi rad poèel in v èem vidi najvišji izraz Jaza, za izboljšanje odnosov med ljudmi. Razvijanje tehnologije za merjenje subtilnih energij v naravi in èloveku, kar bi najhitreje spremenilo èlovekovo miselnost v odnosu do sebe, žive in mrtve narave ter celotnega vesolja. Po teh spoznanjih je nujna zgraditev znanstvenega sistema vrednot, ki se ne upira na "tekmovalnost", "zmagovanje resniènih družbenih vrednot in cenjenje èloveka.

Doseganje družbenih vrednot, naj bi opredelili kot nekaj, kar podpira "vrednote", ne pa nekaj, kar prinaša "slavo" in "bogastvo", pa èe ima kakšno vrednoto ali pa ne.

Ponovno preverjajmo duhovne resnice! Prebujajmo se. To, da jih prepoznamo kot resnice, je izjemno spodbudno, èe dovolimo, da postanejo vzvod za spremembe. Bodimo sprememba! Èlovek mora priti do svojih lastnih zakljuèkov! Poveèati je treba svojo sposobnost opazovanja. Bolje moramo biti pozorni na to, kar je za nas res dobro, da se približamo "resnici".

 

Nauèiti otroka intuicije – vedenje. Vsakdo jo ima, vsak nekaj posebnega.

 

Intuicija je ena od osnovnih èloveških sposobnosti. Ker je precej drugaèna od drugih, je pogosto povsem prezrta. Šola, ki razvija logiène in jezikovne sposobnosti, namenja nekaj èasa tudi gibalnim, likovnim in glasbenim sposobnostim, a intuicijo povsem zanemari. Namesto, da bi bili vsak dan bolj intuitivni, se le poredko spomnimo, da intuicijo imamo. Intuicijo nezavedno uporabljamo pri skoraj vseh odloèitvah, le da ji vedno ne verjamemo. Negotovi smo, ker te sposobnosti ne znamo uporabljati in razvijati. Ko intuicijo izurimo si polepšamo in obogatimo življenje.

Intuicija je kljuè življenjske modrosti.Ljudje intuitivno dobro vemo, kaj je dobrohotno za nas in kaj nas ogroža. Duša intuitivno prepozna preko simbolov, kar bo razum dojel mnogo pozneje. Simbol je orodje, s pomoèjo katerega se sporoèilo uspešno prenese podzavestnemu delu uma. Simboli so uèinkoviti zato, ker je jezik podzavestnega uma sestavljen iz simbolov in slik. Moramo se nauèiti, kako se uskladiti z ritmom narave in okoljem v katerem živimo. Aktivirati je treba našo zdravo pamet in intuicijo, ki je v vsakem izmed nas, a je bolj ali manj zakrnela v modernem naèinu življenja.

Psihièno moè imamo vsi. V resnici je to šesti èut. In vsi ga imamo. Psihièna moè je sposobnost, da stopiš iz svoje omejene izkušnje v širši pogled, da se dotakneš veèjih in višjih resnic vsepovsod okoli sebe, da obèutiš drugaèno energijo. Psihièna moè se razvija kot si razvijaš mišice. Vsi jih imamo, vendar se nekateri odloèijo, da jih bodo razvijali, drugi pa ne. Pri teh ostanejo paè nerazvite in manj uporabne. Da bi razvili svojo intuicijo, moramo vaditi in jo vsak dan uporabljati. ½ Posvetilo½ se nam bo o neèem, vendar boste to ½slutnjo½ prezrli. Sanjali boste o neèem, ali pa dobili ½navdih½ vendar mu boste posveèali le malo pozornosti in mu pustili, da spolzi mimo.

Ne mislite, da po nakljuèju berete te vrstice. Prvi korak pri razvijanju psihiène ½moèi½ - intuicije je spoznavanje, da jo imate, drugi pa uporaba. Bodite pozorni na vsako slutnjo, vsak obèutek, vsak intuitivni pogled. Bodite pozorni! Potem delajte v skladu s tem, kar ½veste½. Ne pustite se preprièati svojemu umu v nasprotno. Ne dopustite svojemu strahu, da vas od tega odvrne. Bolj neustrašno boste delovali v skladu s svojo intuicijo, bolj vam bo v pomoè. Vedno je bila znotraj vas, le da ji šele sedaj posveèate pozornost.

Jasnovidci so ljudje, ki so se odprli pojavom, ki jih ti fenomeni ustvarjajo: vibracijam. Vèasih se pojavijo, kot slike v duhu ali umu, vèasih kakor misel v obliki besed, vèasih v fiziènem èutenju telesa ali pa celo v vseh èutih hkrati.. Jasnovidec razvije sposobnost zaznavanja teh energij. Te energije so zelo nežne, minljive, zelo subtilne. Kakor najšibkejši zvok iz oddaljene daljave, za katerega mislite, da ga slišite, vendar pa v to niste povsem preprièani. Kakor najbolj zabrisana podoba, ki jo ulovite s kotièkom vašega oèesa in za katero bi prisegli, da ste jo videli. Ko pa pogledate naravnost tja, je ni. Izginila je. Pri moènem èutenju jo vidimo, slišimo, vohamo, vibriramo z njo. Z vprašanji odženete odgovore. Vprašanje vklopi um, to pa je zadnja stvar, ki bi jo hotel jasnovidec doseèi. Intuicija se ne nahaja v umu, temveè v psihi, v duhu, v duši.

Intuicija je uho duše. Duša je edini inštrument, ki je dovolj obèutljiv, da lahko ½zaznava½ najšibkejše vibracije, da ½obèuti te energije½, da ujame te valove v energetskem polju in jih razloži.

Imamo šest èutov, ne samo pet: èutilo vonja, okusa, dotika, vida, sluha in intuicije – vedenja.

Psihièna moè deluje takole: vsakiè, ko se znotraj vas pojavi misel, odpošlje ta energijo. Obèutljiv èlovek – jasnovidec jo obèuti. Tako vam lahko pove, o èem razmišljate. Vsak obèutek, ki ste ga kdajkoli imeli, se nahaja v naši duši. Èeprav so minila že leta odkar smo jih spravili, lahko zares dojemljiv jasnovidec ½zaznava½ te obèutke zdaj.

Submolekularno èasovno potovanje ½misel½ zapusti telo, se požene v vesolje in gre dovolj daleè in dovolj hitro, da se lahko ozre in ½vidi½ iz daljave ½sedanjost½, ki je vi še niste izkusili. Potem ko je vpliv energijo podobe, ki jo je dobil z osredotoèenjem požene nazaj v telo, s sabo pa prinese to energijo. Dovoli si le, da pride sporoèilo ½skozenj½ toliko nedotaknjeno kolikor je le mogoèe.

Èe èez ure, tedne do ½videnja½ ali ½zaznanega½ dogodka pride, pravijo za medija, da je jasnovidec, kar je seveda res!

Jasnovidec ni napovedal prihodnosti, temveè ponudil zgolj bežen pogled na eno izmed možnosti, ki jo je videl v veènem sedanjem trenutku. Vedno pa gre za njegovo odloèitev. V veènem trenutku so vse ½možnosti½. Vse kar lahko storimo je to, da opravimo nekaj izbir zornega kota. Vse je namreè zgolj vprašanje pogleda. Ko spremeniš zorni kot, spremeniš svojo misel, tvoja misel pa ustvarja tvojo resniènost. Kakršen koli izvid, ki bi ga lahko vnaprej predvidevali te že èaka na koncu. Vedno dobite to kar ustvarite. Vedno se lahko ½kako drugaèe odloèiš½ in s tem spremeniš izvid. S tem spremenimo izkušnjo, ki smo jo že imeli!

Pravi jasnovidec – tak, ki je posvetil svoje življenje razvijanju in uporabi tega daru – ve, da se s svobodno voljo drugih nikoli ni dobro igrati, da se v misli drugih nikoli ne sme posegati in da prostora drugega jasnovidca nikoli ne gre zavzemati. Vse povzroèene posledice izkusiš sam. Vse, kar povzroèiš drugemu, boš nekega dne izkusil sam.

Ljudje ne zaupajo v višje sile. Tako kot nejeverni Tomaž morate najprej videti, obèutiti in se dotakniti preden zaènete verjeti, vendar pa tega kar želite spoznati ne morete videti, obèutiti in se dotakniti. Je druga resniènost, te pa še ne sprejmete.

Ljubezen je ½najboljši medij½ za sporazumevanje.

Ljudje, ki so nas imeli v tem življenju radi pritegnemo k sebi, in k nam prihitijo tisti trenutek, ko zaèutijo najmanjšo težavo ali motnjo v našem avriènem polju.

Po naravi smo neomejeni, veèji in svobodni, zato je vsaka umetna družbena, moralna, verska, filozofska, ekonomska ali politièna konstitucija, ki krši, ali si našo naravo podreja, vtikuje v nas same – in se ji bomo upirali.

Karkoli ustvarimo s svojem življenju, družbi in ne rabi našemu namenu, da bi postali bolj èloveški je napaèna zamisel. Treba se je odloèiti in razglasiti, ustvariti in izraziti izkustvo in izpolniti tisto, kar zares si. V vsakem trenutku se na novo porajati v najvišjo razlièico najveèje vizije, ki smo jo kdajkoli imeli o tem, kar zares smo.

POMNITE! Vse misli so energija. Vse stvari so v gibanju!

DOSEGANJE CILJEV

Dokonèno doloèite svoj cilj.

Uredite svoje naèrte.

Ukrepajte in tvegajte.

Pozdravite napake.

Napredujte znaèajsko.

Nenehno ocenjujte svoj napredek.

Razvijte nove strategije za uspeh.

Èe ste pripravljeni ostati odloèni, delati po naèrtu in se pobrati, potem, ko padete na tla, boste sposobni doseèi svoje cilje – in nekega dne svoje sanje.

Neuspeh je neizogiben del uspeha. Lahko je zaèetek nove poti. Da se otrok nauèi hoditi, mora velikokrat pasti. Neuspeh je tudi pokazatelj uspeha, za katerega si prizadevamo.

Naèela, ki jih morate upoštevati za korak naprej:

1. Razmislite in ugotovili boste, da se uspešni ljudje v marsièem razlikujejo od povpreènih.

2. Poišèite novo definicijo neuspeha in jo vnesite v svoje življenje.

3. Odstranite sebe iz neuspeha.

4. Bodite aktivni in tako unièite svoje strahove.

5. Prevzemite odgovornost in tako spremenite odnos do neuspeha.

6. Neuspeha ne jemljite osebno.

7. Poslovite se od vèerajšnjega dne.

8. Spremenite se in svet se bo spremenil z vami.

9. Premagajte svoj ego in priènite misliti tudi na druge ljudi.

10. Najdite korist v vsaki slabi izkušnji.

11. Èe vam uspe prviè, poskusite nekaj težjega.

12. Uèite se iz slabih izkušenj in jih spremenite v dobre.

13. Delajte na svojih slabostih.

14. Med neuspehom in uspehom ni velike razlike.

15. Vstanite, pozabite in pojdite naprej.

 

Èe hoèemo uspeti, se moramo problemom popolnoma odpreti. Prav tako pa moramo sprejeti tudi neuspeh. Èlovek z napredovanjem dobi še veè problemov. Višje ko si, veèji so problemi (Dave Anderson).

V šoli bi se morali nauèiti, kako se spopadati s težavami. Èlovek se vsak dan sreèuje z neštetimi težavami. Nekatere težave te popolnoma dotolèejo. Toda èe hoèemo uspeti, se moramo problemom popolnoma odpreti.

Pregovor pravi, da pravi mornar postaneš takrat, ko pluješ po razburkanem morju in preživiš.

"Napredujemo lahko le tako, da rešujemo težave, ki nam prekrižajo pot." (Dave Anderson)

NAJVEÈJA MOÈ USTVARJANJA

Pomlad- zrak tehtnica, vodnar, dvojèek

Zrak pripada zeleni barvi – srce – ravnovesje, ljubezen èutimo na daleè.

Poletje – ogenj oven, lev, strelec

Ogenj pripada rumeni barvi – z božansko energijo èisti napake in odnose med ljudmi.

Jesen – voda riba, rak škorpijon

Voda pripada oranžni barvi – spolnost.

Zima – zemlja bik, devica, kozorog

Zemlja pripada rdeèi barvi – ozemljitev na zemljo.

 

Ena petina svetovnega prebivalstva si prilašèa 4/5 svetovnih virov. Drvimo naravnost proti zidu. Spreminjajmo naèine vladanja. Popravljajmo ekonomsko politiko. Spremeni sebe in spremenil boš svet!

Evolucija ni premoèrtna! Je v krogih!

Lažnega upanja ni. Èe si želimo doloèen izid, pa naša intuicija pravi "ne", vprašajmo, zakaj. Intuicija vèasih zgreši cilj in takrat stopita v igro logika in izkušnja. Vèasih naše prejšnje znanje vodi intuicija v eno smer in zapre pot drugim koristnim informacijam. V tem primeru je potrebno jasno razmišljanje, da najdemo odgovor. Z urjenjem razvijamo intuitivno sposobnost. Usposablja nas, da intuicijo uèinkovito uporabljamo na vseh podroèjih življenja.

 

Nujno je uèiti otroke raziskovanje svojih sanj in znati v sanje priklicati pomoè za svoje svobodno ustvarjanje in reševanje življenjskih problemov.

Z raziskovanjem svojih sanj, osvobodimo svojo dušo boleèin in popolnoma zaupamo v svoje sposobnosti. Z raziskovanjem sanj se lahko zaène otrok ukvarjati nekako pri osmih letih.

Sprejemanje sanj

Ko se zbudimo, smo za trenutek èisto pri miru in k sebi privabimo sanje. Èe se zgubijo, se za nekaj trenutkov povežemo s svojim telesom. Poèutimo se lahko sprošèeno, napeto, spoèito, utrujeni; morda obèutimo v katerem delu telesa izrazito neudobno ali v neugodju. Obèutki so lahko: nerazložljiv obèutek tesnobe, strahu, brezskrbnosti, ugodje, trema; stiskanje v prsih, grlu. Kaj se nam v tem trenutku mota v glavi? Na primer: razmišlamo o odnosu do ljubezni svojega BOGA v nastopajoèem dnevu; kaj moramo ta dan najprej napraviti, se nauèiti ... Poskušamo prositi svoje misli, da se za kratek èas umaknejo, da se lahko povežemo s sanjami.

Èe se ne spomnimo sanj, v dnevnik zapišemo, kako smo preživeli noè: dobro ali slab poèitek. Kaj nas je vznemirjalo, kako smo se s telesom, z obèutki in mislimi odzvali na vsestransko èutenje. Ne se prisiljevati!

Zveèer prižgimo sveèko ali oljenko ali katerikoli ogenj, da se povežeš z energijami dobrih prednikov. POZOR! Nujno prosi za pomoè DOBRIH prednikov! Ko se umirimo in poskušamo zaspati, prosimo za sanje, ki nam bodo pomagale osvetliti nek naš problem in naj nam nakažejo pot rešitve. Misel ali prošnjo poudarimo tako, da napišemo sporoèilo na list in ga spravimo pod blazino, na kateri spimo.

Trikratna prošnja potrdi naš namen, kajti tri je èarobno število, je tetraeder. Pri sebi imej talisman, lahko je tudi kamen iz reke, samo, da je v njem energija ljubezni osebe, ki ti je ga iz duše podarila.

Zasnuj si lasten preprost obred za priklic sanj, ki ga boš izvajal (a) vsak veèer pred spanjem in vsako jutro, ko se zbudiš. Zahvali se BOGU in belim vodnikom iz svojega redovnika, ki ti rešujejo doloèen problem. V sanjah se nam lahko prikažejo energije duš umrlih prednikov tudi do milijon in veè let nazaj, ki nam želijo pomagati, èe se obrnemo na nje.

Pozor! Sanje rade motijo negativne energije duš naših prednikov! Takrat èutimo moro, brezizhodnost in se jih moramo èimprej otresti! Èe nas kdo v tej mori poklièe z odrešujoèo besedo ali stavkom, je ta stavek najboljše vodilo, kako ravnati naprej. Prièujoèa oseba je podzavestno dobila ukaz od naših belih vodnikov prednikov prave odrešujoèe besede ali dejanja! Tudi, èe se nam v tem trenutku zdi neprijetno, bomo kmalu spoznali, da je bilo najbolj prav.

Energije duš umrlih ljudi dobivajo moè preko planetov pripadajoèih barv in jih usmerjajo v naše centre možganov v obliki pripadajoèih barvnih pušèic. Veè, ko imamo pozitivnih barv energij duš v svojem redovniku, veè jih lahko sprejmemo, èe so naši centri v možganih odprti! Ti se odpirajo iz energijsko nabite ljubezni v naši duši, s pomoèjo meditacije, trpljenja, šokantnega pozitivnega ali negativnega dogodka, z našo namerno znaèajsko rastjo, z doslednim pozitivnim mišljenjem, z odklapljanjem od ljudi "Fausta" in še vsak posameznik mora najti svojo pot z osnovnim motom: Z ljubeznijo do cilja!

Narediti moramo prostor obèutkom, ki jih nismo vajeni in ki nas prevzamejo, ko prepoznamo sporoèila, ki jih prinašajo sanje.

Sprejmite doživetja in ga opišite v dnevniku, ki postane vaš zaupnik in prijatelj. Na primer: M se me je z roko dotaknil. Vzela sem njegovo roko, jo položila na svoje desne grudi in se njegovih prstov dotaknila z usti.

Kar pomeni, da so vsi odnosi z M pristni, iskreni in na visokem nivoju.

Kako si lahko zastonj sami pomagamo, da smo ljubeèi in ljubljeni, zdravi, ustvarjalni ter sreèni?

"Kdor spozna vesolje in pri tem zgreši samega sebe, je zgrešil vse."

(Jezusov izrek iz Tomaževega evangelija, log 67)

Marko Pogaènik in mnogi drugi avtorji iz vzhoda in zahoda zatrjujejo, da se

mora vsak èlovek zavedati, kako pomemben in dragocen je, kakšno bogastvo nosi v sebi in kako potreben je njegov vpliv na celotno èloveštvo. Èlovek mora biti zakljuèena celota, da se lahko vkljuèi v drugo celoto. Zato se moramo nauèiti skrbeti zase in za svoj razvoj. Dokler tega nismo sposobni, ne napredujemo. Transcendenca ni prirojena, tudi smisel življenja ne. Potrebno se je nauèiti meditacije za današnjo dobo, ko je že ves svet nevarno obrnjen samo v pridobitništvo in svoj egoizem, ki nima niè skupnega z naravno ljubeznijo.

Pred novim letom 2001 sem se z možem peljala na univerzo v Olomouc. Pet ur so se v meni prikazovale svetle energije mrtvih duš ljudi, ki sem jih v svojem življenju spoznala ali pa o njih le slišala (dedek, babica, ki sta umrla davno pred mojim rojstvom) in se mi ves èas prijazno smejale. Še nikoli se nisem z njimi sreèala z nasmehom na obrazu, èeprav èutim stik z njimi zavestno že od osmega leta starosti. Ves èas sem možu pripovedovala dogodke iz življenja ljudi, katerih duše so se vrstile pred mano. Zaradi moènega šumenja v avtu in hitre vožnje z njimi nisem vzpostavila razgovora. Komaj sem èakala poèitek v tišini postelje, da dobim njihovo sporoèilo.

Glasilo se je:

Koder hodiš, povej, da je treba spremeniti naèin šolanja. Navaditi je treba ljudi na pozitiven naèin mišljenja ter s pomoèjo meditacije odkriti svojo skrito sposobnost, ki jo lahko nudijo èloveštvu. Meditacija, ki je pravzaprav tih razgovor s sabo v tišini, v katero vkljuèimo telo, èustva, razum in domišlijo, nam omogoèa, da ponovno vklopimo telo v ritem narave in tako sprostimo svoje strese in razvijemo višjo èloveško duhovnost. S "poèitkom" v tišini dvakrat na dan "praznimo" možgane in jih napolnimo z vitalno energijo. Kadar meditiramo, uporabljamo kozmièno energijo, ki razveseli in energijsko napolni duhovne centre telesa. Ta energija je primarno zgošèena v naši srèni barvi. Ko meditiramo, v nas zasveti luè brezpogojne ljubezni in z vsako meditacijo je te svetlobe veè. Sèasoma se uglasimo na to energijo oziroma na svetlobni tok, ki se pretaka po vsem telesu. Èutimo, kako se nam vraèajo nekoè izgubljena moè in potenciali. Povrne se nam naša samozavest. Redna vsakodnevna meditacija nam podaljša življenje in odpira zakrnele centre v možganih.

Vsaka misel ima energijo, barvo, melodijo in svojo frekvenco valovanja. Energija misli o ljubezni je najmoènejša in najhitrejša in se veže na pozitivno valovanje. Vse negativne misli privlaèijo negativno energijo in nam škodujejo.

Svetovali so mi spodaj napisano meditacijo, ki je zastonj, ima še boljše uèinke kot transcendentalna meditacija, ki je draga in jo predajajo samo za to izurjeni uèitelji.

 

Naslednji dan sem to idejo najprej predala možu, nato pa sem jo poskusila v nemšèini predstaviti tudi profesorjem z univerze v Olomoucu. Z zanimanjem so mi prisluhnili in se strinjali z mano. Vse, kar delamo, delajmo iz ljubezni do sebe in vsega sveta, da obogatimo svet s svojo enkratnostjo. Uèimo se vse življenje. Èloveška duša je tako veèplastna, da je ne more zaobjeti znanje enega uèitelja, temveè potrebujemo nešteto uèiteljev, ki so pripravljeni predati svoja spoznanja ustno ali so že zapisana. Žal so nekatere misli modrecev posamezniki spremenili, da so lažje izkorišèali ljudi, ali pa so tako zapisane, da si jih lahko razlagamo tudi narobe. Dokler bomo živeli, ne bomo prišli svoji duši do dna, kaj šele do dna duš soljudi, ker vsakdo doživlja svet na svoj edinstven naèin.

Najosnovnejše smernice, ki sem jih spoznala predvsem iz svojih lastnih izkušenj, do nekaterih pa sem se dokopala z branjem literature o duhovnosti, bi bile naslednje:

Vsak dan, ko se zbudimo, naredimo:

1. Zmasiramo lasišèe in obraz do srca; zmasiramo roki od prstov do srca (ženske zaènejo z levo roko, moški z desno); od pasu do srca; moèna masaža podplatov in nog v smeri k srcu (ženske zaènejo z levo nogo, moški z desno).

2. Dihanje. Ženske zaènemo z levo nosnico, moški z desno, tako da s kazalcem leve roke stisnemo desno nosnico, skozi levo nosnico izdihnemo in v mislih potujemo od trtice do vrha glave, nato vdihnemo tako, da v mislih potujemo z vrha glave do trtice. Enako dihamo z desno nosnico. To ponovimo 3-krat, 6-krat, do 27-krat. Ali pa gledamo na èas in tako dihamo pet minut. Veèkrat ko vdihnemo, veè imamo vitalne energije v sebi, vendar manj kot 3-krat ni niè.

3. Meditacija. Prosimo podzavest, da nam sporoèi ime najboljšega vodnika. Prvo ime, ki nam pride v spomin, je naš vodnik, ne glede na spol in ali je morda nepoznano ime. Ta je že bil in bo naš vodnik vse življenje, le da mu nismo znali prisluhniti. Odslej se bomo zavestno obraèali nanj pred spanjem, ko rešujemo probleme in išèemo poti za zastavljene pozitivne cilje. Uporabili pa ga bomo tudi pri preprosti, a silno uspešni meditaciji, ki jo opravljajmo dvakrat na dan tako: sedemo lagodno v tih prostor s prekrižanimi rokami in zatisnemo oèi. Pustimo, da teèejo naše misli. Da bi jih "utišali", v mislih ponovimo ime svojega vodnika in sedimo v tišini naprej. Èe misli nikakor ne moremo "utišati", po potrebi ponovimo veèkrat ime vodnika. Po dvajsetih minutah poèasi odpremo oèi. (Za kontrolo èasa jih bomo v zaèetku urjenja veèkrat odprli). Nikakor nas ne sme predramiti budilka ali telefon! Telefon prej izkljuèimo. V tišini smo najmanj 15-20 minut. Veè ne. Odpravimo se na delo in se usmerimo na pozitivne misli med hojo ali fiziènim delom. Ponavljajmo: "Hvala bogu, ker teèe bela energija ljubezni preko mavrice v moje telo (ali jo usmerimo prijateljem) in mi daje neskonèno ljubezen, popolno zdravje, ustvarjalnost in prijetno razpoloženje (lahko poljubno še sami dodamo katero pozitivno željo). To je potrebno ponoviti najmanj 3-krat do 27-krat.

Energijsko se valovanje pomnoži in uèinek je veèji, èe èasovno meditirajo hkrati trije ljudje ali veè. Razdalja ni važna. Lahko je na primer eden v Rogaški Slatini, drugi v Parizu, tretji v Moskvi, èetrti v Zagrebu ...

Kadar ste v veèji duševni stiski, to ponavljate tako, da greste na balkon ali kamorkoli v naravo in meditirajte to vsebino (ali po svoje prirejeno) po pet minut na vse štiri strani neba po naslednjem redu:

a) obrnete se proti severu, od koder prihaja bela božanska energija,

b) obrnete se proti jugu, od koder prihaja zelena energija ljubezni in ravnotežja,

c) obrnete se proti zahodu, od koder prihaja modra energija zdravja, in nazadnje se

è) obrnete proti vzhodu, od koder prihaja rumena energija, to je komunikacija s kozmosom.

Zahvalite se svojemu Bogu za ozdravitev. V vas bodo èez èas prihajale najgloblje misli novih spoznanj in zdravja. Ne morem reèi, èez koliko mesecev. To je odvisno od èustvene in intuicijske sposobnosti posameznega èloveka ter koliko ste vztrajni pri duhovni rasti, pozitivnem mišljenju, v odpušèanju in da v vsakem negativnem dogodku išèete modrost za duhovno rast.

4. Potrjevanje. Kadar je mogoèe, preberite ali v mislih ponovite vsaj enkrat tedensko: Vsak dan mi je v vsakem pogledu vse bolje in bolje. Iz tega se bo rodilo samo dobro. To se za vse lahko reši dobro. Varna/varen sem. Vsak problem ima rešitev. Vsak dogodek je zame uèenje in rast. Ljubezni mi ni treba zaslužiti. Ljubim in sem ljubljen -a, ker obstajam. Drugi samo odsevajo ljubezen, ki jo èutim do sebe. Moje misli so ustvarjalne. Nad menoj nima moèi noben èlovek, noben prostor, saj sem jaz tista/tisti, ki mislim. Sam -a ustvarjam svojo resniènost in vsakogar v njej. Vse v mojem življenju je dobro, sedaj in vedno. Življenje me je ustvarilo zato, da sem popoln -a. Zaupam življenju in življenje mi pomaga na vsakem koraku. Moja prihodnost je velièastna. Živim v brezmejni ljubezni, svetlobi in veselju. V mojem svetu je vse dobro. Prosim, da bi vse bolje razumela in da bi tako zavestno in ljubeèe oblikovala svoj svet in dogodke v njem. Vse uspe, èesar se lotim. Vedno moram biti ustvarjalen -na. V svoj urnik vkljuèim tudi èas za ples. Vsak dan postajam v vsakem pogledu vedno boljši -a. Popolnost vsemogoènega Boga najde zdaj izraz skozi moje telo. Predstava popolnega zdravja navdaja zdaj mojo podzavest. Bog me je ustvaril v popolni podobi in moja podzavest ustvarja zdaj moje telo znova povsem soglasno z resnièno sliko v duhu Boga.

Odloèil -a sem se za sreèo. Sem zdrav -a in mirujem v popolni harmoniji v svoji sredini. Božja ljubezen napolnjuje mojo dušo, božji mir moj duh. V meni je popolna harmonija. Sevam ljubezen, svobodo in dobre želje za vse, s katerimi se sreèujem. Sprošèam svoje misli. Vzletijo naj na vse strani kot majhni beli oblaki. V mojem srcu in v moji duši vlada neskonèno zadovoljstvo. Harmonija preplavlja vse moje bitje.

Meditacijo z masažo ponovimo nujno tudi popoldne.

5. Neskonèno važna je vera, upanje in ljubezen v uspeh. Nikoli ne odnehaj! Vèasih je treba leta èakati na popolno zdravje in ljubezen.

6. Nikoli nikomur ne reci ali ne stori, èesar ne želiš, da bi drugi storili tebi. Ustvari šèit, da odbiješ negativne napade in se v duši miselno oviješ z zašèitnimi demonskimi pozitivnimi energijami.

7. Brezpogojno je treba odpraviti vse negativne vibracije v stanovanju, šoli in prostoru, kjer smo v službi, èe hoèemo, da bo meditacija vsakemu koristila. Te negativne vibracije so zemeljske, planetarne, od elektriènih strojev, atomske, negativne energije ljudi, premoèan hrup ... To je možno odstraniti v zmanjšanem merilu s Keopsovo piramido, poljubno velikostjo tetraedra iz naravnega materiala ali z drugimi pripomoèki, ki jih jaz ne uporabljam.

Resnièno je, da se z meditacijo odpro prekrite duševne rane, ki kot oljni madeži priplavajo na površino, vendar to je nujno, èe hoèemo priti do svojega jaza. Ko "rano" odkrijemo, jo "oèistimo" in napolnimo s svežo energijo ljubezni. Tako se duhovno in duševno ozdravimo. Sposobni smo za ustvarjalno delo svoje duše in odkrivanja skritega zaklada našega Jaza, ki ga lahko poklonimo svetu.

Tega trenutka, kot je tale, ko to berete, ne bo nikoli veè. Spoštujte vsak trenutek in mu podarite pramen ljubezni. Vse, kar delamo, delajmo iz ljubezni! To je zlato pravilo.

Na ta naèin sem pozdravila sebe in se napolnila z energijo ljubezni.

V mislih sem z vami, ko premagujete težave.

 

 

 

Dragi sveti Miklavž!

Ti si najbolj dobra duša. Lepo te prosim, pošlji mi meseca maja dva in pol milijona let starega princa, da reši Trnuljèico, katere del duše je že prav toliko stara z mnogimi dodatnimi okraski. Naroèi mu, naj se ne prestraši, èe bo ta dan bliskalo in grmelo. Tako vreme mora biti, sicer ne bo videl Trnuljèice.

Grad ni veè zarašèen in zastražen. Sobane so proste, le za poljub bo moral sam urediti prostor. Ne bo težav, ker je potrebnega gradiva na razpolago od ledene do današnje dobe.

Sveti Miklavž, ti dobro veš, kako je to: Princ pripravi princesko, da se junaško na vse naèine od pekla do nebes bori zanj, nakar jo konèno poljubi z odrešujoèim poljubom!

Bodi usmiljen in mu milo prišepni na uho: mavrica se bo maja razcvetela v najlepše vijolice, ki si jih lahko nabere v šopek!

Tvoja zvesta Trnuljèica

Iskanje poti do srca je podzavestno delovanje naše duše. Moramo jo poslušati! Je nujna za preživetje èloveka. Je luè sveta ...

 

* * *

Tiho sem se ujela v sanje ... Skupaj gledava v širino neba. Vetriè nama mrši lase. Sodelujeva, tega nama ne more vzeti nihèe. Verjamem belim vodnikom, ti mi kažejo pot moje sreèe v duhu starodavnih dni, da bi rešili duše.

Slovenski narod in narava je junak, ki vodi naš korak, k duhu starodavnih dni. Vse se vraèa, vse se plaèa ... Sreèa je polna soli, kresilne gobe in brusov èloveške posode ...

Junak današnjih dni še med nami živi. Èas preteklosti je mimo. V sedanjost priteka s svežino nov pogled na svet. Nujna je samo pika, pikica ljubezni, ki nas vzburi, da postanemo aktivni, nato raste, raste, raste in nas nagradi ...Radi imamo lepote tega sveta, vendar nas nikoli do kraja ne izpolnijo, tudi naše velièastno telo ne, èe ne izživimo svoje duše. Ni dovolj, èe si življenje polnimo s kariero, dosežki, poklicem, umetniškimi deli, glasbo vseh vrst, plesom. Zaživeti mora tudi naša duša v vsem sijaju ljubezni.

Zdaj ljubim Demona. Tudi ta je èrn, a popolnoma drugaèen: ta je èrn v neskonènih varovalnih oblikah. Je varuh, vodnik na morju mojega življenja, da ne naletim na èeri. Od njega se odbija demonska moè in me privlaèi kot magnet. Ni moè zaiti. Koliko je takšnih demonov? Ne vem, ni mi treba šteti! Važno je, da vem za njegov obstoj, da živi nekje in me bo našel. Da, našel in me odpeljal v svoje globine ljubezni ...

Vem, vsaka topla beseda, posebno beseda ljubezni, nas boža, bogati; popelje nas v nepregledne višave. Ne samo tistega, kateremu so namenjene, ampak tudi tistega, ki jih je izrekel.

Grem naprej, k demonski zarji, tja, od koder mi Demon že teèe nasproti. Nov, svež, mlad, da bom še jaz vsak dan mlajša, svetlejša, sposobnejša, modrejša ...

Oh, kako sem utrujena na tej višini! Povsod sama svetloba, blešèava ...Utrujena sem. Toliko desetletij monologa ljubezni brez èloveškega odgovora ...

Je že katera ženska pretekla takšen maraton? Literatura pripoveduje o èudoviti ženi Savetri. Vem, prekosila sem jo v vseh dimenzijah! Sem paè vztrajnik, upam seèi po zvezdah!

Ni nikogar, ki bi šel z mano? Vem, nekdo je, nekdo bo preèkal mojo pot in mi vraèal ljubezen. Moja energija ljubezni se je nekoga dotaknila. Vse življenje èutim, da me še èaka nakaj lepega, èeprav sem prviè stavila na napaènega konja Fausta! Èeprav je sama belina in ni nikogar na obzornici. Vem, tudi meni bo nekdo iskreno pripovedoval o svojih najnežnejših in titanskih èustvih. Razlika bo samo ta, da mu bom svoje misli vraèala in svoja èustva z dotikom, takšnim ali drugaènim. Ne vem, kaj mi bo vesolje velevalo! Ni važno, katere in v koliko se mi bodo želje uresnièile. Vem samo to, da se bodo najlepše, prav tiste, ki so najbolj globoko zakopane v duši! Ne bodo popokale kot milni mehurèki ali izginile kot privid maje.

Ljubezen je sreèa, kristal, zabava, je Miklavž, ples polk in valèkov, petje ptic, je Božièek. Niè ni bolj dragoceno kot ljubezen, ki jo posveèamo drug drugemu.

Generalni voditelj je BOG ljubezni. Trpljenje je nova tkanina za podlago ljubezni današnje dobe. Takšno pot mora prehoditi èlovek, èe hoèe, da bo znal ljubiti tako kot zahteva njegova duša: ob najveèji svetlobi, glasbi, v središèu vseh vrst živali, s pomoèjo mrtve narave, ki pa skriva v sebi še kako moèan pramen svetlobe za našo dušo, da jo zdravi, krepi, vzpodbuja. Vsak list jeseni poklanja novo misel, nov naèin približevanja k svojim skritim zakladom, kjer gori veèni ogenj, ki ga èuvajo vile, dive, angeli, katere usmerja veèni BOG ljubezni, ki je vsak trenutek v novi obliki, novi barvi, na drugi frekvenci.

Kozjansko je najlepši del Slovenije, Slovenija Evrope in sveta. Tu še rojevajo angeli ljubezni, ki zdravijo dušo èloveka, naravo in ves svet ...

Èutim, da živim, zdaj, ko sem v daljavi s teboj, èutim, da si moj življenjski napoj:

NA NA NA NA

Èutim, da živim, zdaj, ko sem s teboj; èutim, da sem življenjski napoj! Iz daljave slišim:

"Princeska moja si! Zate pojem pesmi. Moje pesmi so valovi šumenja, glas vetra jih nosi v sinje daljave na tvojo stran ... Sanje so vse, kar mi princesa zapustiš, ko v njih išèem tvoj dotik!"

 

 

Božièni èas

Slišim glas: "Božièku napiši pismo!"

Me bo uslišal?

 

Dragi Božièek!

Naj bo ljubljeni tu, da me moèno objame in stisne k sebi! In ko pride noè, naj bo ob meni, da mu zašepeèem tiho na uho, kar bo samo zanj. Naj se mi zaiskri najlepša želja misel! O, ljubi, tako rada bi zaèutila tvoj korak, tvoj dih, tvoje roke! Ljubi, moèno objemi in stisni me! Bodi tu!

Naj narava spi v globoki tišini, da tebe slišim, da zagledam tvoj obraz, da zasije v okolico nov èas tvojih oèi, ko se bodo v svetlobo prebujali tudi grdi ljudje ... Smeh bo najin gospodar! Pridi!

Hvala, Božièek! Si ga že poklical na pot èez hrib in dol brez nezgod!

Niè ni bolj pomembno kot èas, ki si ga namenimo drug drugemu. To so biseri življenja in življenje je neprešteta ogrlica biserov!

Tu si. Objamem te, moj si! In jaz sem tvoja mavrica jesenskega cvetja!

Ljubezen je nekaj, kar nikoli ne umre, èeprav je vèasih siva, drugiè pa je je toliko, da si pijan od nje in ne verjameš, èe je to sploh resnica ... Iskrice, zvezdice, rožice, prameni svetlobe, plamenèki, ples, ples z ljubeznijo ... To je vrisk, je viski, je zabava: to sva jaz in ti!

Ljubezen je vsemogoèna, veèno mlada, èlovek ne šteje let. Poln je energije, da bi obrnil svet, èeprav ima mnogo veè kot dvajset let. Tako je, èe je èlovek od ljubezni zadet! Potem raziskuješ nova obzorja, nove oaze, novo naravo v sebi in okolici. Vse je v življenju mogoèe, samo verovati moraš in zgodili se bodo èudeži! Bistvo ljubezni je; vsak dan jo pocukaj in poglej pramene z drugega zornega kota svetlobe. In kaj se zgodi, èe se pramena združita?

To boš pa povedal ti, moj ljubljeni! Nekoga potrebuješ tudi ti, da se smeješ, da ga èakaš, ko od radosti bije srce in od sreèe potoèiš solze. Nekoga potrebuješ, ki zna ti dati malo,veliko samega sebe in ljubezni. Nikoli ne smeš reèi: "Jaz ne znam!"

Znaš veè, mnogo veè kot zmoreš sedaj. Znaš to, kar jaz v sanjah nikoli ne sanjam. Tvoja drugaènost, tvoj pogled, tvoj nasmeh, spremeni morske pene v resniènost, v valovanje morja, v vihar, v orkan želja ... Zato nikoli nisi sam, nisem sama, ne bova sama!

Povsod se sreèujem s tvojo podobo, ki je vsak trenutek v novi podobi, novi obliki žive in mrtve narave, v plamenu sveèe, glasu ptice, v zvoku laježa psov; odsev srebrne in zlate lune; v snežinkah, ki ima vsaka novo obliko, nikoli ponovljivo ...

Ljubezen vedno upa, veruje v nov dan in ne dovoli zajezitve, kajti pod njeno silo, bi se še tako mogoèen jez, ki bi ga zgradil èlovek, zrušil unièil okolico ...Tega pa božja energija, beli vodniki in dobri ljudje ne dovolijo. Med te spadava tudi ti in jaz.

V nama je vedno smeh kot sonèen dan. Nikoli naju ni strah za jutri, ker vedno s tabo v srcu sem. Tako živiva s srcem v srcu. Znam živeti sama, vselej s tabo se smejati tam, kjer je sama pustota, ker je tudi tam nasmeh tvojega obraza, ki razsvetljuje okolico in prinaša sreèen dan. Ne znam živeti brez tebe, se smejati, ljubiti, ker ti si vse, kar imam!

Ti me spominjaš na najino nedotaknjeno ljubezen, kot da se je ustavil èas: Zemlja se vrti, vrti ... èaka na tvoj ritem, korak ... da skupno zasanjava v temi, senci, soncu in se objameva v skupen ritem novega življenja!

Pridi, pridi! Že plešem nov ples, solz sreèe, nežnosti in neraziskane divjine v neskonènih barvah glasbe tvoje duše.

Tvoja mavrica v jutranji zarji, ki prosi: odpri vrata, da posije sonce v sobane najine duše!

 

* * *

 

Zamežala sem. Že sem bila v gozdu na belem mehkem snegu ... Povsod so bile z mano tvoje oèi, tvoj obraz, tvoj stas in nežne roke. Drsela sem s tabo po ledu in snegu. Hitela sem za tvojimi rokami, se smejala, sva se smejala. Naenkrat si bil glasen:

"Ti si pravi zec!"

Niè ti nisem odgovorila. Zaèelo je snežiti v velikih kepah. Midva pa sva se vedno hitreje vrtela med snežinkami in drevesi. V ozadju je bilo razsvetljeno nebo z barvnimi raketami.

"Kdaj se bova ustavila?"

"Nikoli!" odgovoriš.

Snežinke, snežinke, snežinke ... Padale so nama na obraz. Zgrabil si me za roke, potegnil k sebi v objem in vsa sem bila tvoja.

Niè veè snežink. Obžarjena sva bila z belo, modro, oranžno, rdeèo in vijolièno svetlobo.

Najina podoba je bila združena na obzornici ... !

 

 

Naj bo v vaši duši vselej nežna ljubezen do sebe. Prava luè, ki razveseljuje vsakega èloveka, je ljubezen, veèna sreèa v BOGU. To je energija ljubezni, ki nas vselej obdaja! Preden zaspimo, v mislih objamemo BOGA z željo, da si napolnimo vsak atom telesa z ljubeznijo. Ta èarobni napoj prinaša sreèo, ki je kot zarja, mavrica, ptica, cvetica, metulj, lepe sanje in misli, želje med zvezdami, dobro hotenje, upanje, dih in utrip srca, svetle meglice, cvetoèi travniki in vse, kar prinaša srcu mir, smeh in toplo sprostitev za zaèetek in slovo dneva.

 

Pri studenèku

Pomladanska energija je bila že toliko na višku, da so se ptièki ženili. Še je visela luna na nebu, ko sva šla s psom Mirom na sprehod. Samica sinièka se je veselo oglašala. Že èez nekaj trenutkov ji je odgovarjal samèek. Tako sta si izmenièno vraèala trinajst napevov.

Iz hlevèka sem spustila race, ki so me prijazno pozdravile, a ne tako buèno kot po navadi. V trenutku je nastala popolna tišina. Obstala sem. Race so nadaljevale pot v najveèji tišini k ribniku. Mir se je s hrbtom naslanjal name. Niti vetriè ni zapihal. Nobena ptica ni zašèebetala. Prisluhnila sem tišini ... Nežno prav nežno se je slišala svilena melodija ljubezni ... Èez nekoliko trenutkov so zaèivkali vrabci, za njimi sinièke, nekje visoko nad glavo so zakrakale vrane in v ribniku so se glasno oglašale race s svojim: ga, ga, ga ...

Z božanskim èutenjem sem pohitela k studenèku po zdravilno vodo. Tu so zdravilne energije, ki se dvigajo iz zemlje, valijo iz dreves in še voda je pravi božji dar. Veè ljudi se nas zbere, ko èakamo v vrsti, da natoèimo svoje posode z vodo, ki poèasi teèe. Vselej se razvije živahen pogovor, posebno s tujci, ki jih zanima zdravilnost vode in kraja. Kadar sem posebno razpoložena, preko njihovih imen povem osebnostne sposobnosti in lastnosti. To so po navadi ljudje, ki jih vidim prviè in zadnjiè. Želim, da mi povedo, èe so moja èutenja pravilna. Moji "zadetki" so v polno, le vselej niso speljali stvari do cilja. Tolažim jih:

"Živi ste še in imate še vedno možnost ga uresnièiti, èe je še cilj privlaèen!"

Sreèala sem bradatega glasbenika. Navdušen je bil nad mano. "Tako bogate in zanimive ženske še nisem sreèal.!"

Vzpodbudil me je, da sem še razpredala pogovor in kar naravnost vprašala:

"Vidite barve C dur lestvice?"

Zatrjeval je,da vidi, ampak C dur mi ni zanimiv. Neke dure je videl v "svetlobi", A dur mu je bil temaèen. Povedala sem, da èutim barve zelo konkretno.

"Svoje èutenje glasbe v barvah, sem nenadoma odkrila na festivalu narodnih plesov v Belgiji. Plesalci v narodnih nošah so imeli obleke v istih barvah kot napevi njihovih pesmi. To èutimo posamezniki na nekih nivojih. Vsem to ni dano."

Govorila sva še to in ono. Zanimal ga je moj poklic.

"Sem uèiteljica. Z nasmehom obraza, oèi in kretenj ter pristnostjo sem najveè nauèila. Živa beseda je najmoènejša, èe lahko èloveka gledamo v oèi. Mnogi ljudje odlièno berejo, glede na izgovarjavo, barvo glasu, melodijo stavka, tudi otroci. Ne vedo pa, kaj vsebina pripoveduje, ker tega niso doživeli, tudi, èe slišijo iz ust uèitelja. Vas smem preskusit?"

"Zakaj pa ne?"

"Veliko je vredno, èe ima èlovek bankovec za milijon evrov. A, ko spozna, da ima samo kos popackanega papirja, ga z lahkoto vrže v smeti."

S pravim zanosom mi je razlagal svojo "resnico" na to poved. Smejala sem se mu in smejala od srca. Ob slovesu sem rekla:

"To je vaša "resnica". Vsak èlovek ima drugaèno, a prava je samo ena. Ne bom je povedala."

Odkimaval je z glavo in smeje sva se razšla.

Poznam resnico povedi, ker sem jo doživela.

 

Bog moje in tvoje ljubezni: naj zori pesem skozi vesolje z melodijo neba in Zemlje!

Hvala Bogu, ker teèe proga tvoje misli iz neba v obliki mavrice do sveta lepot! Nebo je polno metuljev, èebel, poznanih in nepoznanih ptic. Vi ste mi edina povezava poleg vetra in dežja z ljubeznijo ...

Hvala Bogu za vsakega èloveka, ki dela z ljubeznijo. Samo z ljubeznijo bomo rešili svet!

Hvala Bogu, ker me varujete beli vodniki! Èe ne bi verovala v vas, ne bi zmogla poti. Je že moralo tako biti.

Hvala veènemu Bogu za ljubezen, ki se priklanja in vabi vse ljudi na svetu, da se povežejo z njo. Ko bodo umolknila vsa orožja, bo mogoèno zaigrala melodija ljubezni žive in nežive narave, ki jo vselej poklanja zastonj, a ljudje je ne èutijo veè!

Egoizem, droga in alkoholne pijaèe prinašajo vsak dan hujše trpljenje. Ljudje, prisluhnite melodiji ljubezni1

Zaradi ljubezni pojejo ptice sveta,

zaradi ljubezni cvetijo rože sveta,

zaradi ljubezni sije sonce in je mesec na nebu,

zaradi ljubezni zarja prežene temo,

zaradi ljubezni je pomlad, poletje, jesen, zima ...

Vse je samo zaradi ljubezni. Srkajmo vsak dan najmoènejšo energijo, ki ji pravimo ljubezen. Sonce nam daje luè, da ne zgrešimo ozke stezice. Ne razmišljajmo o boleèini v nas. Veèja kot je, bolj varno nas pripelje do višjih spoznaj resnic. Ne bojmo se je, èeprav je v zaèetku strašna.

Naj me vodniki varno vodijo domov. "Danes te ljubim bolj kot vèeraj, a manj kot jutri!" sem prebrala od nekoga misel. Uresnièujmo jo vsak dan!

Morda je odmev ljubezni v mavriènih barvah (zaletela se je ptica v šipo!), da jo je moè slišati sleherni trenutek. Prisluhni, prisluhniva, prisluhnimo !!!

Kadar èlovek zavriska v gorah, slišimo odmev od sosednjih vrhov. Kadar èlovek pošilja v svet misli ljubezni, èuti èez èas pretok te najlepše energije ...

 

Jata ptic pred oknom me pozdravlja. Najbolj zveste so sinièke s sinjo barvo glasu in rumeno zeleni strnadi.

 

Odpušèati je sladko. Neopazno èloveka spremeni in postane nepremagljiva trdnjava.

Moj neustrašen krik v noèi me je pozdravil za vedno!

 

Najveèje zdravilo èloveka je, kopati se v melodiji glasbe, v melodiji narave in melodiji tišine. Vse to je na Kozjanskem še neokrnjeno. V veliko veselje jo še mladi na tem podroèju v sedanjem ponorelem èasu znajo poslušati, jo vsrkavati in se veseliti v vseh njenih najfinejših odtenkih.

Mlada neèakinja, glasbenica Marija, ki je pognala svoje korenine v tej èudoviti pokrajini, èuti glasbo narave takole:

"Glasba je beseda, ki ima zelo širok pomen. Menim, da bi ljudje na to vprašanje odgovarjali zelo razlièno. Kaj pa glasba pomeni meni?

Zelo veliko. Predvsem doživljanje in izražanje èustev. Glede na èas, prostor in osebno dozorevanje, jo razlièno doživljam. Ko še nisem sedela v šolskih klopeh, sem pod to besedo pojmovala predvsem mamino petje, njen lep sopranski glas ter znanje številnih ljudskih pesmi. Mama nam je prepevala najveè ob delu. Starejša brata in jaz s sestro, smo jo radi poslušali. Ob prasketanju ognja v krušni peèi, je gnetla kruh in pela. Meni pa se je smilil mucek, ki je "ljubc'o imel"

Poseben èar glasbe je zame predstavljen, èrno prebarvan kovèek, spravljen na podstrešju. Zaprt je bil z dvema sponkama in kljuèavnico, v kateri je tièal kljuèek. Vsebina kovèka: stare citre. Oblika instrumenta se mi je zdela èarobno lepa. Strune, sicer v polnem številu, so bile neuglašene, zarjavele. Na temno zeleni podlagi kovèka je ležalo nekaj orumenelih listov z notami. Nihèe od domaèih ni poznal not niti igrati. Kljub temu smo bili na citre ponosni, tudi ata, ki se na glasbo sicer bolj malo spozna.

V otroštvu je moja ušesa napolnjevala prav posebna glasba. Živeli smo na kmetiji, nekoliko odmaknjeno od vasi. Mukanje živine v hlevu, krmljenje mladih pujskov v svinjaku, èivkanje pišèanèkov išèoè kokljo, lajež našega Medija, brenèanje èebel v cvetoèi lipi zraven hiše, mijavkanje sosedovih pretepenih maèk – vse to je zame glasba.

V moji mladosti je poglavje zase predstavljala paša živine. To je bilo zame zelo zoprno opravilo. Na eni strani pašnika je bila njiva pese, na drugi sosedova koruza, na sprednji pa jablane s sadeži na drevesu in pod njimi. Še danes slišim šum lomastenja krave po koruzi. Naznanjal je škodo na njivi ali nevarnost, da se živina udavi. Spreletelo me je od nog do glave. Ne, ta glas res ni bil prijeten!

Prijetno je bilo poslušanje murnov v veèernem èasu, ko se je narava ohladila in nadležni obadi niso veè pikali živine. Takrat sem s pesmarico ljudskih pesmi v roki pela nevidni publiki.

Zimski veèeri so bili nekaj posebnega. S starim atom smo lušèili fižol, ki je pod prsti pokajoèe šumel. Ob tem smo vnuki z odprtimi usti poslušali doživljaje našega starega ata iz mladih dni. Najbolj smo uživali v dogodivšèinah takratne mladine. Fantovske pesmi na vasi, trkanje na medlo osvetljeno okno dekleta, vrisk fanta v jutranjo zarjo, ki ga preglasi lajež psov, klepanje kose, pesem žanjic, pika – pok cepcev, ropot mlinskih kamnov, žuborenje studenènice, èebljanje otrok, veèerni ave, ki iz zvonika vabi k poèitku ...

M - m - m, ko bi mogla kdaj èas zavrteti nazaj in se rešiti "glasbe" vozeèega avtomobila, hrupnih zabav pozno v noè iz bližnje gostilne, nedeljskih celodnevnih vaj ansambla iz garaž sosedove hiše, zavijanje siren ...

 

Pred dnevi sem se prebudila iz sanj. Prebujala sem se skozi zadušljive plasti barv, da bi rešila duše prijateljev ...

Vsa prepotena ugotovim, da drhtim v rožnati svetlobi ljubezni in sreèe ...Zaèela sem v mislih svojo ljubezen in sreèo deliti dobrim ljudem. Pred mano so se zrcalili obrazi ljubezni ...

Si se napolnil z ljubeznijo?

 

 

 

 

PO 14 BARVNIH STOPNICAH DO VIŠJE ZAVESTI IN SVOJEGA RAZGLEDIŠÈA

 

Pravila življenja, ki vas bodo pozlatila

 

Indijski pregovor:" Vsaka težava skriva v sebi dar."

Dhammapada XII, 498: "Èlovek si sam stori vse zlo in sam zato tudi trpi.

Èlovek se sam izogne zlu in sam se ga osvobodi – vsak nosi v sebi svoje zlo, nihèe drug ga ne more oèistiti.

Šri Aurobindo, Integralna joga: "Doživetje vmesnega pasu (srce). To je mejno obmoèje, kjer se sreèujejo vsi svetovi – umski, vitalni, subtilno-fizièni, psevdo-duhovni ( kar je naša duša s pomoèjo vzgoje sprejela iz okolja – moje vedenje), vendar pa v njem ni reda ali kakšnega trdnega oporišèa, je nekakšen prehod med fiziènimi in pravimi duhovnimi obmoèji. Ker pa je sam še zmeraj pogreznjen v vesoljno nevednost, lahko vse tisto, kar pride od zgoraj, pomešajo in popaèijo ali uporabljajo v svoje lastne namene, nižje, celo sovražne moèi.

Na tej stopnji navadno manjka potrebnega znanja in izkušenosti, ki bi iskalcu povedali, da je to le zelo negotov ali mešan zaèetek.

Mirno, potrpežljivo in stanovitno moramo napredovati skozi njihova obmoèja v resnico, luè ali moè ali blaženost. V njem se lahko zablodi, sledi napaènim glasovom in lažnemu vodstvu in to se konèa z duhovnim polomom.

Nebo pošilja množico misli, nagibov in sugestij ter tvorb vseh vrst, ki so med sabo pogosto èisto nasprotne, neskladne oziroma nezdružljive, toda tako predstavljene, da se njihove neustreznosti in razlike zabrišejo, to je z veliko silo, verjetnostjo in številnimi utemeljitvami ali pa s preprièljivim obèutkom gotovosti."

Vsega tega se lahko rešimo z globinsko meditacijo in vero v sreèo. Deset let sem najmanj trikrat na dan v mislih ponavljala: Vsa narava prevzema nase skrb za moj vsakdan. Danes vse na svetu dela za moje dobro. Ta dan je nov in èudovit. Nikoli veè ne bo takšnega dne. Neprestano me vodi in usmerja modrost narave in vse, kar bom naredila, bo uspešno. Obkroža in šèiti me ljubezen narave in skozi življenje se sprehajam spokojno. Jaz sem duhovni in èustveni magnet, ki privlaèi vse, kar mi prinaša sreèo in blagostanje. Vse moje današnje delo bo èudežno uspešno. Preprièana sem, da bom ves dan veè kot sreèna. Svoje telo ljubim in z njim moram spoštljivo ravnati. Vse, kar potrebujem za dušo, najdem v sebi. Sem popolnoma mirna.

 

Kar pomnim, sem obèudovala mavrico. Z njenimi barvami sem se v zaèetku polnila nezavedno. Ob prebiranju knjig sem spoznala, kako nujne so vse mavriène barve za zdravo življenje èloveka. Polnjenje z barvami sem popestrila še s tem kar sem prebrala in dopolnila s svojimi spoznanji in se konèno po desetletjih pozdravila ter spoznala mnoge skrivne lastnosti narave.

Z barvami si napolnimo telo na naslednje naèine:

1. Z bivanjem v naravi.

2. Poslušanje glasbe, ki nam ugaja in ples.

3. Sprejemanje sebe in vso naravo z najveèjo ljubeznijo.

4.S hrano v mavriènih barvah.

5. Z oblaèenjem v oblaèila teh barv.

6. Z ustrezno obarvanimi zidovi v stanovanju in na delovnem mestu.

7. Z nošenjem nakita, bižuterije iz naravnega materiala teh barv.

8. Z vdihavanjem eteriènih olj ali kadil teh barv iz naravne snovi.

9. Z vizualizacijo (vidno predstavo) barv.

10. Z miselnim ukazom, ko imamo roko ali telo pod tekoèo vodo: Naj se telo polni z vsemi mavriènimi barvami! Rojeni v znaku tehtnice, vodnarja, dvojèkov, rib, škorpijona in raka se lahko polnijo z ukazom brez vode.

11. V vsak kot bivalnega prostora postavljam eno izmed: vodo, sol (Sol je simbol, da si sami ne obremenjujemo življenja in sreèe na zemlji.Malo soli – trpljenja je potrebno. Èe ne bi nikoli trpeli, ne bi vedeli, kaj je sreèa. Sol hkrati vpija èrno negativno energijo iz okolja in hrane), kadilo ali ezoterièno olje in prižgemo ogenj s plamenom. Vse to premaga negativne energije in privabi ljubezen Božjih energij v prostor in v naravno okolje.

12.Na mestu brez sevanja postavim Keopsovo piramido, katere ena stranica je usmerjena natanèno proti severu.

13.Pozitivne misli in dejanja mi omogoèajo sreèo, ker me le tako Bog blagoslavlja in duhovno osvobaja.

Vaše astrološko znamenje

Razumljivo je, da ga dobro poznate, vendar, ali veste, kateri je vaš planet?

Èe ste oven, je vaš planet Mars.

Èe ste bik, je vaš planet Venera.

Èe ste dvojèek, je vaš planet Merkur.

Èe ste rak, je vaš planet Luna.

Èe ste lev, je vaš planet Sonce.

Èe ste devica, je vaš planet Merkur.

Èe ste tehtnica, je vaš planet Venera.

Èe ste škorpijon, je vaš planet Mars.

Èe ste strelec, je vaš planet Jupiter.

Èe ste kozorog, je vaš planet Saturn.

Èe ste vodnar, je vaš planet Saturn.

Èe ste riba, je vaš planet Jupiter.

 

 

Šele ko se znebimo napaènih predstav o sebi in vzpostavimo pozitivno naravnanost do problemov, spet lahko pokažemo svoje sposobnosti, ideje in ustvarjalnost. Za to je potrebna trdna volja.

Vsak naj si vedno sam pomaga, kdo drug mu je lahko le v pomoè z nasveti, kar je sam preskusil, ni pa nujno, da bodo uèinki pri drugem èloveku enaki. Kdor se popolnoma obvlada, je zares sam svoj gospod.

 

 

Bodite nekaj posebnega. Le malokdo se je sposoben v celoti prepustiti moèi, ki se skriva v njem, ter tako izkusiti razširjeno stanje zavesti, prav tako pa je malo ljudi, ki so sposobni razviti neomajno voljo in sposobnost za intenzivno koncentracijo. Redki so tudi tisti, ki so se znebili ega in bojevniške miselnosti, povezane z njim, ter dosegli najgloblje razsežnosti èloveka, svobode in vseprežemajoèe zavesti. To stanje je sicer dosegljivo vsem, vendar je malokdo slišal zanj, še manj pa je tistih, ki so se odloèili, da ga bodo poskušali doseèi. Veliko je poklicanih, a malo izbranih.

Èe se iskalec oèisti, èe v njem ni nobene nenormalne domišljavosti, egoizma, stremuštva ali pa druge moène, zavajajoèe prvine, èe je pozoren, èe pazljivo doživlja ali pa èe je duševno bitje v ospredju, gre lahko bodisi naglo ali kar naravnost ali s kar najmanj preglavic naprej, stopi na višjo stopnico zavesti, ki je v direktnem stiku z božansko resnico.

Iskrenost in notranja èistost sta naše najboljše varstvo pred nizkimi vabami nizke stopnje.

Doživetje duše:

Èlovek mora sprejeti notranji glas, saj je za to, da bi lahko uèinkoval, potrebno privoljenje naše, èloveške narave, zunanjega èloveka. Mora se ponuditi božanskemu in klicati za pomoè in vodstvo. Èlovek si mora pomagati sam, šele nato mu lahko pomaga Bog!

Dviganje iz globin v srcu pogosto obèutimo, kakor bi se spušèali v globok vodnjak.

Obèutek žametne mehkobe je duševno doživetje, duševno dojemanje in razumevanje, nekaj, kar èutimo v sebi in kar razliva luè ali prinese neko duhovno resnico, ki bi jo samo mišljenje ne dalo. Prinese tolažbo, ki si je bil potreben. Preden lahko zaènemo vedeti, moramo spoznati, da smo nevedni.

Notranje zadovoljstvo in sreèa kažeta, da je notranja zavest že trdna ali da se utrjuje v delu bitja. Obèutek, kakor da si se rešil iz jeèe. To je osvoboditev v mir, sreèo in duševno svobodo, ki je ne veže tisoè vezi in skrbi nevednega zunanjega bivanja.

Narašèanje duhovnih vrlin – hvaležnosti, nesebiènosti, poslušnosti in zvestobe, prvi zasnovi pravemu vzgibu, ki prihaja od Boga ali ki pelje k Bogu. Obèutek rož, kot sem ga opisala v Aloji, je zanesljivo znamenje, da postaja duševno bitje dejavno. Dišave od znotraj so prišle iz tiste globoke notranjosti – duševne èistosti, ljubezni in predanosti. Po prvih transcendentalnih meditacijah mi je priplavala rožnata vrtnica. Nelagodnost, ki jo povzroèa duševno bitje, ni potrtost – po svoji naravi je le zavraèanje nepravilnega. Duševne solze so jok brez boleèin, duhovnega èustva. Notranji ogenj je sila teženja, oèišèevanja, neka moè duševnega bitja, po navadi prevzame obliko ognja, kar sem že nekoliko krat videla.

Um ima dve funkciji, vsak trenutek uporablja obe hkrati. Prviè z mehanizmom izbiranja in odloèanja ter drugih sposobnosti. Drugiè je to organizem, s katerim v resnici doživljamo življenje, zato ga lahko imenujemo "eksperimentalni aparat", torej nekaj, kar priklièe v življenje okolišèine in samo vsebino življenja, hkrati pa tudi èuti, doživlja in zaznava vse, kar se dogaja.

Kot ustvarjalec morate prevzeti popolno in celotno odgovornost za prav vsak posamezen vidik svojega življenja. To je prvi korak k popolni sreèi. Odgovorni ste za dobre in slabe, prijetne in neprijetne, sreène in "nesreène" dogodke v svojem življenju.

Pozabiti je treba na preprièanje, da je vzrok v našem življenju nekakšen zunanji dejavnik. Ne krivimo drugih, ne tarnajmo. Ne razmišljajte kot žrtev, zavedajte se, da niè in nihèe ne nadzoruje, kar se vam dogaja. Vi in samo vi ste odgovorni za vse, kar doživljate. Sami ste se postavili na mesto, na katerem ste danes, sami vztrajate na tem mestu in sami se odloèate, ali boste spremenili svoj položaj.

Kaj vas vodi? Vzrok, da izbirate take izkušnje, kot jih, ter da jih ustvarjate, niso same izkušnje, temveè uèinek, ki ga imajo na vaš inštrument uma in telesa.

Zunanji dogodki in okolišèine delujejo kot katalizatorji ter spodbujajo naš inštrument. Igrajo "melodijo", ki jo vi doživljate kot obèutke in èustva. Vse, kar storite navzven, sproži v vas èustveni odziv. Vse, kar poènete v življenju, nadzoruje želje po notranjem odzivu, želje po èustvih in obèutkih.

Kakšna bo vaša prihodnost, je odvisno od izbire posameznega èloveka. Življenje je res nekaj posebnega, tistega, ki odkrije njegove velike skrivnosti, èakajo številne možnosti, dogodivšèine, radost, mir, znanje in neizmerna sreèa.

Veèina ljudi izkoristi le drobec svojih zmožnosti in misli, da je to vse, kar lahko storijo. Le pešèica pa jih dojame, da je življenje veliko veè, da je povsem neomejeno. Vi ste izraz življenja in odkrili boste, da ste omejeni le toliko, kolikor se omejujete sami. Zdaj lahko zapustite poti, po katerih hodi toliko ljudi, ter izberete stezo, po kateri stopajo le redki. Za trenutek se ustavite, poglejte, preizkusite in spoznajte, da vam je na voljo veliko veè kot tisto, kar je le zemeljsko, povpreèno in dolgoèasno. Zdaj se lahko rešite svojih omejitev, zaživite popolno ter zaènete izražati svoje bistvo.

Potem ko boste imeli cilj jasen pred oèmi in boste storili prvi korak, vas bosta preplavila radostna moè in energija. Tedaj boste izkusili popolno sreèo.

Ta knjiga vas bo gotovo presenetila: pomagala vam bo zaèutiti svobodo, o kakršni gotovo niste nikoli sanjali, da je sploh mogoèa. Berite jo pazljivo. V njej boste našli veliko skrivnosti, ki vam bodo pomagale živeti tako, kot želite sami, èe seveda želite radostno in polno življenje, ne takšno, kot ga živite do sedaj, ko niste nikoli pomislili, da morate spoznati to skrivnost. Doba vodnarja, v katero smo že stopili in ki ima to moè, da bo sprala napake preteklosti, je pravi èas, da preizkusite spodnja navodila.

Èlovek ne sme biti zadovoljen s tem, kar v tem trenutku ima. Trudimo se za tisto, kar si iz srca, z ljubeznijo želimo. Iz izkušenj z domaèimi živalmi, z branjem njihovih simbolov ter lastnih izkušenj, ki povedo veè kot tisoè knjig, ter s študijem na tisoèe knjig, sem globoko v sebi zaèutila nova spoznanja:

Vsaka duša sije s svojim odtenkom neke mavriène barve. Prebrana literatura in osebne izkušnje so mi razkrile, da ne svetijo samo èloveške duše, ampak vsako živo bitje in mrtva narava. To lastnost imajo zaradi vpliva sevanja planetov, tudi posamezni dnevi v trinajstdnevnem ciklu. Posamezni barvi in njenim odtenkom ustreza tudi številka. Med njimi je na posebnem mestu številka ena (veruj v enega Boga), ki je bela energija ljubezni in je vsak trenutek prièujoèa. Predstavlja veèno skrivnost èloveka, ki bo najverjetneje vedno ostala nerazložljiva, zato je z dosedanjim vedenjem, ki ga premore èlovek, torej tudi jaz, ne morem v celoti predstaviti, ampak samo delno. V Slovenijo in povsod po svetu, prihaja bela energija ljubezni – Boga severa. Vemo le, da je svet rojen iz ljubezni, vrti se v ljubezen in stopa v ljubezen. Od pradavnine do danes je ta božanska energija imela razlièna imena bogov. Naloga èloveka je, da se uravnovesi na veèni zakon, ki pravi: Ljubite vse dobre ljudi, Božanstvo narave in sebe v sozvoèju.

V drugi polovici dvajsetega stoletja èlovek nima veè kaj poèeti z romantiènimi sanjarjenji in cerkvenimi dogmami, temveè se želi sam kar se le da natanèno in temeljito približati velikim vprašanjem o veènosti, onstranstvu, božji praviènosti, smislu in smotru življenja in hoèe imeti možnost sam raziskovati, preverjati in eksperimentirati. Komunikacija med telesnim in duhovnim svetom je naraven pojav, niè nadnaravnega ni v njem. To poznajo vsa ljudstva že od davnine.

Duh se v svojem telesu poèuti jetnik in venomer išèe naèine, kako bi se osvobodil. Tako možnost ima, ko telo spi. Takrat so vezi med telesom in duhom rahlejše in si duh lahko privošèi izlete v vesolje in naveže stike z drugimi duhovi. Med spanjem pridejo bolj do izraza sposobnosti in dejavnosti duha, ker ga telo manj ovira. Takrat se spomni svoje preteklosti in lahko komunicira z duhovi, ki se nahajajo bodisi na tem ali pa na onem svetu. Takrat se duh sprehodi v preteklost in v prihodnost. Zato se nam sanje zdijo vèasih èudovite, nenavadne, grozljive. Višji duhovi poišèejo sebi enake in celo zapadejo v stare grehe. Sanje so torej spomin na tisto, kar je naš duh v spanju videl. Hudobni duhovi vèasih izberejo, da v sanjah trpinèijo slabotne in drobne duše. Duh pa se lahko osvobodi tudi v stanju polspanja; bolj ko je telo umirjeno in sprošèeno, moèneje pride do izraza delovanje duha. Takrat lahko slišimo besede ali pa vidimo podobe. Vèasih dobimo celo nasvete. Duh se namreè osvobodi našega telesa in hodi svoja pota. Èe bi takrat spali, bi to bile sanje. Duh je s telesom povezan in èe je njegova dejavnost med spanjem prenaporna, se lahko telo celo utrudi namesto da bi se odpoèilo. In èetudi se sanj ne spomnimo, nam vèasih od njih kaj ostane v obliki bežne misli ali ideje, ki nam pade v glavo, ko bedimo. Povedala sem že, da se med spanjem duhovi osvobodijo, medsebojno obiskujejo, sestajajo ali izmenjujejo. Takrat lahko nastane tudi kaka misel ali ideja, ki nas napelje na kako odkritje. Zato se lahko zgodi, da do podobnega odkritja pride na veè krajih istoèasno, ne da bi kdo komu zamisel ukradel. Ljudje lahko v posebnem stanju slišimo ali vidimo, kaj se okrog nas dogaja. Vidimo in slišimo s pomoèjo duha. Pri nekaterih ljudeh, na primer jasnovidcih in medijih, se lahko duh tako rekoè pri budnem telesu oddalji in doseže veliko veèjo samostojnost kot v spanju v sanjah. To, da so nekateri jasnovidci in mediji boljši, drugi slabši, je moè pripisati razvojni stopnji duha. Popolnejši duh lahko veè in bolje vidi in lahko komunicira z višjimi duhovi. To se lahko zgodi na primer tudi pri bioenergetskem zdravljenju, ko bioenergetik "vidi" bolezen, prisotni duh (v obliki glasu) pa mu pove, kako naj jo zdravi ali kakega zdravila naj se uporabi. Medijska sposobnost je odvisna od svetlobe duše in na kateri duhovni stopnji je èlovek

Tudi jasnovidnost je poseben dar. Lahko je spontana ali pa si jo pridobimo s pomoèjo meditacije. Tudi jasnovidec ima na nek naèin "vpogled" v svet, kaj se je dogajalo, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo. V skladu s sposobnostmi oziroma razvojno stopnjo duha, ki biva v jasnovidcu, so te slike bolj ali manj resniène.

Da, duhovi lahko vidijo, kaj poènemo, saj so venomer med nami, vendar pa navadno vidijo le tisto, na kar mi obrnemo pozornost. Z drugimi reèmi se ne ukvarjajo. Lahko vedo za naše najbolj skrite misli, tudi take, ki si jih tudi sami ne upamo priznati. Dobri duhovi nas skušajo voditi in se žalostijo, èe delamo neumnosti. Slabi duhovi ( negativna èrna energija!) se seveda smejijo našim nerodnostim in pa èe se ujamemo na njihove šale (varanje ljubljenega èloveka!). Dobri duhovi (bela energija!) nam pomagajo s tem, da nam dajo dobro misel ali idejo, èe jim le damo možnost za to. Vèasih nas celo prisilijo, da naredimo dobro delo za brezpogojno ljubezen, èeprav še takega primera na svetu ni bilo. In obratno, èe se odpremo hudobnim duhovom (egoisti!), jim prišepnejo kako neumnost, hudobijo, zlo (VOJNO!) in èe jo naredijo, se veselijo. Tudi veè nasprotno delujoèih duhov lahko hkrati vpliva na nas. Kdo še ni doživel, da se ob eni misli takoj pojavi tudi nasprotujoèa misel in tako ena za drugo, tako da nas ali èisto zmede, ali pa tudi privede do razèišèene misli. V primeru zmede, zmagujejo slabi duhovi, v primeru, ko preèistimo misli, pa prevladajo dobri. Èlovek pa se lahko osvobodi vpliva hudobnih duhov, s primerno vsakodnevno meditacijo, èe ne misli slabo in èe obraèa svoje misli in dejanja dobremu.

Predstavila bi vam rada glavne znaèilnosti posamezne številke oziroma posamezne barve svetlobe duš, ki so v neskonènih odtenkih teh barv in oblik od nastanka èloveka naprej. Nikoli se svetloba duše ne ponovi. Glede na številko oziroma osnovno barvo, ima vsaka duša svoje osebne sposobnosti, duhovne vrednote in labilnosti. Energija posamezne duše se nikoli ne unièi in ostane veèna. V genih potomcev ostajajo vzorci èustvovanja naših prednikov èez dva milijon let nazaj. Ostali so tudi napaèni vzorci èustvovanja. Nekaj je gotovo kaj takih, ki bodo ostali veèno uporabni, nekateri pa za trenutno dobo nikakor ne veljajo veè. Tudi sama sem spoznala mnoge skrivnosti barv, vendar pa sem preprièana, da jih na neki naèin dojemate tudi vi, èeprav se mogoèe tega na zavedni ravni še ne zavedate. Zato med trditvami posameznikov, ki jih gotovo poznate in ki so v svoji dobi imeli strahovit vpliv na èloveštvo s poskusom uravnovesiti èloveka z naravo, izlušèiti tiste misli, ki so po vašem mnenju in preprièanju za dviganje zavesti nujno potrebne tudi v tretjem tisoèletju.

Vsaka duša potrebuje neskonèno ljubezen, da se lahko popolnoma izrazi. Prav sposobnost ljubiti svojo dušo, so z raznimi religijami in filozofijami popolnoma popaèili. Èlovek je "ukvirjen" z njimi v neko shemo, namesto, da bi prosto svobodno zadihal v najveèji ljubezni narave in vesolja, kjer živi. Tako pa živi pod lažnimi vzorci iz preteklosti in sedanjosti v tehnološkem napredku, potrošniški družbi, popolnoma odtujen od narave, ki ga vodi v slepo ulico.

Mavriène barve so prav tako v vseh celicah telesa in vsaka od teh ima poseben vpliv na dušo in telo.

Veruj v Enega BOGA, bo ostala veèna resnica, ki jo moramo spoštovati in v njega verovati. Pojavlja se v neskonènih oblikah, je v vsakem atomu našega telesa in v vsem, kar nas obdaja. Naša radost, sreèa in odrešitev je, èe se uglasimo na to božansko energijo, ki je vsemogoèna in veèna. To je številka 1!

 

 

1 Božanska energija v številkah 11111

Prva bela 1223332

24 – po 3 prozorne

013 430/95

342001

31301242050430/95

01000 00002000971013155430951013165 – 43095

46013430953250

3519453951945951945951945451945

451945262159990

 

Druga bela

1833

7682683

507006201605 1382110 568767

 

Tretja bela

200

200

100

50202020

10110

1000

1000

1000

1000

 

Èetrta bela

4261700

13112001

4261760

1000000

99512000

8160000417205879295

1401

 

Peta bela

010

 

Bela božanska energija ljubezni, ki samo daje in niè ne zahteva, prihaja v neskonènih oblikah s severa in daje ljubezen vsemu stvarstvu.

Tradicija nas že stoletja uèi, da duša potrebuje neskonèno in drzno naklonjenost Boga, ki rdeèe razsvetli okolico z življenjem, vnaša ustvarjalnost v sleherno dejanje in zaseje seme moèi v sleherni trenutek in dogodek.

Moè duše požene èloveka v ekstazo ali depresijo. Lahko je ustvarjalna ali unièujoèa, blaga ali bojevita. Razvije se v duši nato pa se mogoèno naseli v življenju kot njen izraz. Kjer ni popolnosti duše, ni prave moèi in kjer ni moèi, ni prave popolnosti duše. Krepost ni nikoli pristna, èe se loèi od zla.

Èlovek lahko tudi v najgloblji žalosti in zapušèenosti ohrani obèutek lastne vrednote ter zašèitenosti svojega življenja, èe je poln ljubezni. Tako v sebi ohranja radosten odnos do sebe, sveta, ljudi in je sposoben zdravilnega odnosa do sebe in dobrih ljudi. Najtrše trenutke premaga s èustveno sposobnostjo, da iz sveta še naprej èrpa nujne dobrine, kakor jih tudi daje. Ljubezen priklièe dotok v celice, da ustvarjajo kvaliteto in tako duševno trden èlovek priklièe iz svojega dna sile, ki ga zašèitijo pred propadom in omogoèijo prerojenje èloveka.

Èe bi petina ljudi pošiljala vsak dan v svet bele oblake ljubezni in globoko meditirala, bi bilo konec vojn. Èlovek ne potrebuje bogastva, da je sreèen. Vselej mora plapolati v srcu plamen ljubezni in vsa bogastva so potem zanj dosegljiva.

Šola ljubezni traja vse življenje in nobene stopnièke ne moremo preskoèiti, vèasih celo nazadujemo. To je najtrša šola v življenju, a hkrati daje vsaka stopnièka žlahtnejše sadove. Èlovek mora biti neskonèno vztrajen do sebe, dokler se ne nauèimo ljubiti vse dobre ljudi, Boga z naravo in sebe enakovredno in brezpogojno.

Na vsako stvar se ljudje odzivamo s svojo miselno projekcijo. Po odzivnosti najbolj spoznamo sogovornika.

Vsak problem, ki se pojavi pri èloveku, je treba rešiti v sebi. Nove dobre misli oddajajo pomirjajoèe vibracije, kot oddajajo sveže rože radostne vibracije.

Odrasli so mi vtisnili doživetja dobrega ali slabega, pravilnega ali napaènega, ljubezni ali zavrnitve. Ob travmatiènem dogodku sem bila vedno preprièana, da je krivda moja, kajti starejši in "avtoritete" so imeli vedno prav. Èustveni pretresi in z njimi povezani obèutki, so se globoko vtisnili v celice. Zavrnitev, krivdo, nièvrednost, jezo – vse sem sprejela vase in zaklenila v svojo globino ...Vse je vplivalo na moje vedenje: - kako vsem ustreèi? Tudi hudobnemu èloveku – vragu? Kako napaèno ravnanje!

Kadar potrebujemo pogum, da se postavimo zase, da bi drugim povedali resnico in se tudi držali svojih besed, takrat poklièimo na pomoè Boga in naše dobre prednike ob plameneèem ognju. Promotej je že vedel, ko je ukradel bogovom ogenj, kaj pomeni za èloveka plamen! Predamo se Božji volji. Damo svojo dušo in srce Bogu in belim vodnikom. Zaslužimo najboljše v življenju, ker smo božanska manifestacija Boga.

Resnièna modrost je sposobnost zaznavati sedanji trenutek, kar mnogim ni moè zaznati. Bog in naši dobri predniki nam lahko pomagajo razvijati intuicijo, da se potopimo v temo skrivnosti na doloèenem podroèju našega življenja, da zaèutimo resnico. Tako varno stopamo po štirinajstih stopnicah do svojega razgledišèa. Prva stopnica je modre barve. Prvi ljudje s svetlobo te duše so se zaèeli rojevati v Platonovi dobi. Prva svetloba duše je bila siva, to je deveta številka in osma stopnièka duhovnosti.

 

* *

 

2 = MODRA – JUPITER. Prihaja z zahoda.

Predstavlja nebo, duha. "M" je tretji èloveški glas in ton G. Ustrezata ji geometrijski lik KROG in telo KROGLA. Prihaja z zahoda. MA MA je združitev moške in ženske energije, èemur sledi rojstvo otroka. Prvi dan mojega zapisa prièujoèega besedila je svetil s to barvo, 29. 1. 2002.

Modra barva predstavlja nebeško ali božansko raven èloveka. Ta barva uravnava èlovekovo izražanje samega sebe, torej uravna njegovo telesno držo, govorico, izraz obraza in kretnje. Motena funkcija modre barve se lahko izraža v demagogiji in tiranstvu. S svojima dvema poloma: z osebnim izpovedovanjem svoje osebnosti v enosti z božanskim. Je seèišèe poti k zunanjemu svetu. Odraža naš notranji svet in skrbi tudi za nam primerno okolje. Lahko v materialnem kakor tudi v družbenem smislu.

Moto modre barve je: Glejte, kaj vse zmorem. Harmonièni razvoj te barve v telesu je tesno povezan s srèno energijo. Èe je èlovekova sposobnost ljubiti razvita in èe samega sebe sprejmemo, ne bo drugih povozil s svojim izražanjem, temveè se bo harmonièno vkljuèil v orkester življenja. Modra barva se na telesni ravni kaže pogosto v obliki hripavosti, ki izvira iz krèevitosti in napetosti mišic in je istoèasno lahko znamenje strahu, da bi šel iz sebe, da bi se izrazil. Kadar kdo meni, da ne more prav in ustrezno priti do izraza, si bo nekako spodrezal možnost osebnega izpovedovanja. Tudi krèevitosti v telesu se konèno oblikujejo s pomoèjo modre barve. Modra barva sama ustvari blokade, ki so nastale na podroèju drugih barv. Te blokade je mogoèe doloèiti na podlagi glasu, visokih in nizkih frekvenc, prilagodljivosti glasu, njegovi moèi in zdržljivosti. Modra barva lahko vpliva na napetost predvsem na podroèju medenice in v meèih. Tudi otrdeli tilnik vèasih pomeni, da želimo gledati le "naravnost". Blokade modre barve se pogosto izražajo tudi z motnjami v rasti, ker je modra barva tesno povezana s šèitnico, ki rast uravnava. Tudi naša rast je naèin izražanja naše duše.

Obstaja tudi povezava med modro in rumeno barvo. Èe je v rumeni barvi bodisi želja po moèi ali odklanjanje moèi, se to izraža v modri barvi bodisi kot preveè ali premalo razvita sposobnost vplivati na druge.

Pri preslabotni funkciji modre barve, je èlovek, podobno kot pri rumeni barvi kakor preplašena miš in morda ga bodo celo imeli za zaostalega. Ima namreè probleme v komunikaciji, nemara celo jeclja, pogosto dela govorne napake, in lahko celo bolezensko odklanja vse, kar diši po "razkazovanju". Glavo ima pogosto sklonjeno.

Pri pretirani funkciji pa imamo tipiènega silaka. Pogosto je hripav, sicer pa govori z rezkim, svetlim glasom, se vèasih izkaže za malega ali pa velikega demagoga, razpravlja zaradi razpravljanja na sploh, se rad prepira, hoèe svet obrniti po svoje in navaja za to celo vrsto dobro izmišljenih razlogov. Glavo ima bolj ko ne obrnjeno navzgor, nos pa dviga visoko v zrak. Nikoli ne najde pravega tona.

Modra je tradicionalna zdravilna barva, ker izraža umirjenost in spokojnost, Spodbudno deluje na vsa energetska telesa in krepi imunski sistem organizma. Še posebej uèinkovita je pri vnetjih in v vseh primerih, kadar telesne energije niso v ravnovesju. S svojo pomirjujoèo, krepilno moèjo prodre v vsako celico in tkivo tako našega fiziènega kot tudi emocionalnega in mentalnega telesa.

Modra ublaži razburjanje, je stabilizator, varuje pred okužbo. Vsebuje jo modro grozdje, slive, borovnice, robide, fižol, med ...

Simon Gregorèiè: Veseli pastir

Zakrivljeno palico v roki,

za trakom pa šopek cvetic,

ko kralj po planini visoki

pohajam za tropom ovèic.

 

Saj tukaj na sonèni višavi

le sam sem, le sam gospodar,

 

živejem po pameti zdravi,

za muhe mi ljudske ni mar.

 

Nikomur tu nisem na poti,

na poti ni meni nikdo;

kdo èisto veselje mi moti,

kdo moti življenje mirno?

 

Nikdar ne zmraèi se mi èelo,

nikdar ne stemne se oèi

in pojem in ukam veselo,

da z gore v goro se glasi.

 

Naj drugi okoli po sveti

si išèejo slave, blaga,

jaz hoèem na gori živeti,

tu sreèa, tu mir je doma.

 

Za èredico krotko popeval

bom pesmice svoje sladke,

dolincem glasno razodeval,

kar polni mi sreèno srce.

 

Ne, palice svoje ovèarske

za žezlo kraljevo ne dam,

in rajši ko krone cesarske

cvetice na glavi imam!

 

3 = RDEÈA – MARS. Prihaja z vzhoda.

Predstavlja telo, Zemljo in ogenj, ki v središèu tetraedra najboljše "kuri" napake na kateri koli ravni èlovekovega bivanja in mišljenja, na primer tudi v napaènih ideologijah. Lik je TRIKOTNIK, telo TETRAEDER. Glas "R" je štirinajsti glas narave in ton C. Dan zapisa, ki je svetil z rdeèo barvo je bil 30. 1. 2002.

Rdeèa barva izraža voljo do življenja. Je vir moèi v boju za preživetje in seksualnost za ohranjanje vrste. Brez rdeèe barve se ne more nobeno živo bitje harmonièno razviti. Nobena druga barva ne more prevzeti njene vloge.Daje moè, ki je potrebna drugim barvam za stike z okoljem in za skladen osebnostni razvoj. Brez moèi pa tako ali tako niè ne teèe. Zato je treba vedno najprej ugotoviti ali imamo te barve dovolj.

Pomanjkanje rdeèe barve se pogosto izraža v naslednjih oblikah: skrajni pacifizem, strah pred življenjem, pretirana agresivnost, smrtni strah, težave z redom in porazdelitvijo èasa, nestrpnost, pretirana vdanost.

Pomanjkanje rdeèe barve se kaže tudi telesno, pogosto v obliki težav s kostmi, zobmi in hrbtenico, boleznimi, ki zmanjšajo možnost regeneracije ter boleznimi in težavami med debelim èrevesom in danko.

Rdeèa je najbolj dominantna barva. Nahaja se na koncu spektra toplih barv. Je energetsko zelo moèna, krepi in spodbuja. Pomaga nam v boju proti okužbam, unièuje bakterije in blaži vnetja. Zelo dobro uèinkuje tudi, kadar pade naravna odpornost telesa, pri povišani temperaturi, poživlja krvni obtok in deluje proti slabokrvnosti. Rdeèa barva daje obèutek toplote in tolažbe.

Rdeèa barva zdravi krvni obtok, depresijo, strah in drugo. To barvo vsebujejo: rdeèa pesa, redkev, robidnice, kopišnice, špinaèa, ribez, fižol, med, repa ...

Oton Županèiè – Zeleni Jurij

Jurij Zeleni se z mavrico paše;

sreèno, veselo selo bo naše:

 

Obraz namigne – trava se vzdigne,

obraz okrene – veje odene,

z okom obrne – cvetje se strne.

 

Jurij Zeleni, ne hodi drugam,

vinca in pesmi poln naš je hram,

drago bo tebi, milo bo nam. –

 

Dobri ljudje vi, jasno vam lice!

Rad bi popeval z vami zdravice,

ali gole so Slovenske gorice.

 

Jasno vam lice, misel najbolja!

Z vami ostati bilo bi me volja,

a na Koroškem še pusta so polja.

 

Pusta so polja, slana in mraz,

treba hiteti, klièe me èas,

ali ob leti spet bom pri vas. –

 

Konja vzpodbode, v daljo izgine,

cvetje, zelenje za njim se razgrinja,

da nas Zelenega Jurija spominja ...

 

 

 

4 = VIJOLIÈNA – NEPTUN. Prihaja s severa.

Predstavlja. vse vrste intuicije. Ustreza ji lik peterokrake zvezde, telo peterokrake prizme. "O" je èetrti glas èloveka in ton A. Dan zapisa 31.1.2002. Vijolièna barva oznaèuje transformacijo Božje energije z mislijo ljubeèega živega èloveka za resnico tretjega tisoèletja, vrednota za uporabo, ko stopamo iz teme neznanja o èloveški duši.

Vijolièna barva je sedež naše intuicije. Intuicijo veèkrat zamenjamo z obèutki. Èe hoèemo razviti svojo intuicijo, moramo najprej spoznati svoje obèutke. Oboje nastopa skupaj. Imamo neko intuicijo, ki nam zbudi doloèene obèutke. Vijolièna barva je "tretje oko", ker je na tistem mestu za èelno kostjo predel možganov, ki je obèutljiv na to barvo. Z dobro delujoèo vijolièno barvo èlovek postane jasnoviden, vidi svetlobo duše, avro in podobno.

Energetske moèi so potencialne v vsakem èloveku in vijolièna barva je v vsem telesu.Vijoliène barve se zbudijo v skladu z njegovo zmožnostjo sprejemati resniènost kakršna je in živeti z ljubeznijo. Jasnovidnosti in drugih "nadnaravnih" moèi pa se je možno z vztrajno meditacijo nauèiti. V tej barvi se vrstijo tesno druga ob drugi tako naloge kakor tudi blokade. Tretje oko èloveku kaže pravo pot skozi džunglo življenja. Najveèkrat se to dogaja po znanem principu napake in ponovnega poskusa. Šele ko ti spodrsne na banalnem olupku in si obtolèeš zadnjo plat, zaèneš razmišljati, kako bi se èemu takemu lahko v prihodnje izognil. Pot in stranpot je vèasih težko loèiti, ker se mora vsakdo sam sooèiti s svojimi življenjskimi nalogami.

Blokade vijoliène barve se izražajo kot brezciljno, labilno življenje, odtujitev delu, strah pred duhovi, prikaznimi in podobno. Ker je vijolièna barva in njeno delo univerzalno spoznanje in tudi naša racionalna sposobnost spoznanja, lahko pri izredno velikih analitiènih prizadevanjih pride do hudih glavobolov zaradi energetske preobremenitve izèrpavanja te barve. Nadaljnji simptomi pri pomanjkanju delovanja te barve: trajna nezaposlenost, nenehno preseljevanje, nenehno menjavanje ljubezenskih partnerjev, moèna želja biti vedno obleèen po zadnji modi, èašèenje idolov, fanatizem in podobno.

Pri preslabotnem delovanju te barve ima èlovek "vizije", hoèe èloveštvo posvariti pred grozeèimi katastrofami.

Vsak èlovek ima svoj lastni tempo razvoja in treba je tudi paziti, da ne obravnavamo le ene same barve, temveè vse, saj so med sabo energetsko povezane. Kljub temu pa je smiselno osredotoèiti se na nekatere dele posebej.

Vijolièasta zvišuje moè spiritualnega energetskega telesa, ker vzpodbuja domišljijo ter krepi zavedanje in razumevanje duhovnih procesov. Z zdravljenjem z vijolièasto barvo si povrnemo samospoštovanje, pomaga nam obvladovati negotovost in neodloènost, in na splošno krepi emocionalno telo.

Vijolièasta barva deluje na poškodovani živèni sistem. Zdravi tudi obolenje ledvic in mehurja. Vsebujejo jo škrlatno rdeèe grozdje, robidnice, rdeèa pesa, fižol, med ...

Prežihov Voranc: Solzice

Nenadoma me je èudna sila dvignila z mesta, kjer sem stal, in zaèel sem leteti èez polje proti Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mraèno jamo, videti pa je nisem hotel, zato sem se z zaprtimi oèmi spustil èez rob na dno Pekla, sluteè tam doli ob skalah skrite solzice. Šele, ko sem bil spodaj, sem odprl oèi.

Našel sem cele šope dehteèih solzic in jih zaèel hlastno trgati. Pri tem si nisem upal ozreti nikamor drugam. Poln neke svete tesnobe sem slišal šumenje studenca in njegov grozni odmev, ki je v jutranji tihoti bil še silnejši kakor po navadi. S polnim naroèjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlaèal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag.

Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sonèni žarek na dvorišèe in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, preèudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. Planil sem pred njo s polnim naroèjem cvetic in ji zmagoslavno zaklical:

"Mati, mati ... solzice ..."

Topil sem se od same sreèe in neizmerne navdušenosti.

Materin obraz je pokril blažen smehljaj: presreèna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži, opojni vonj, so se njene oèi zdrznile in se povesile name.

"Kaj pa ti je, pobiè, da se joèeš ...?"

Moje oèi so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem èutil. Moja mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me rahlo in nežno pobožala po laseh.

 

 

5 = RUMENA – SATURN

Predstavlja moè vodenja svojega duha in drugih ljudi. ustrezata ji geometrijski lik KVADRAT ali TRIKOTNIK in telo KEOPSOVA PIRAMIDA. Ta barva svetlobe prihaja z vzhoda. "E" je peti glas narave in deseti èloveka. V tej barvi je ton E. Dan zapisa, 1. 2. 2002.

Ta barva je center moèi, ki regulira osebnostne in družbene odnose ter sposobnosti èloveka, da take odnose ustvarja in vzdržuje. Rumena barva uravnava našo pripravljenost, da sprejemamo svoj lastni jaz in tudi druga bitja v svojem srènem centru. V rumeni barvi se izraža naša volja do posebnosti. Motnje v delovanju rumene barve se lahko kažejo v oblastnosti, togosti in trmi, strahu pred izgubo osebnosti, zavisti, želji po posedovanju in pretiranem lastniškem mišljenju.

Rumena barva je zelo pomembna za našo pot k Bogu, saj je dobro izhodišèe za reševanje duše. V njej tièi tudi naša osebna svoboda, naši obèutki, krivde, torej naša potencialna brezmejna zmožnost razvoja kakor strah in obèutek krivde, kakor tudi zahteve po moèi, ki iz njih sledijo, zmoremo tudi drugim pustiti svobodo razvoja, jih ljubiti in sprejeti.

Psihiène blokade v tej barvi se pogosto izražajo v naslednji obliki: prevelika želja po moèi, grabežljivost, slo po nakupovanju, strah v zvezi s položajem v družbi, zavist.

Telesne blokade te barve se pogosto kažejo v obliki težav z želodcem, dvanajsternikom, nepravilno funkcijo trebušne slinavke, težave z jetri in žolèem, nepravilno izloèanje želodènih sokov, motnje v delovanju slinavk.

Èe ta barva deluje preslabo, se èlovek vede kot preplašena miška, èe pa deluje preveè, je tipièni silak in družinski tiran.

Rumena se nanaša na razum in vzpodbuja miselno dejavnost. Omogoèa samostojno in objektivno presojanje. Z rumeno barvo je lahko èlovek miselno in èustveno popolnoma prevzet, da ga obvladuje boj za mir in svobodo. To ni bolezen, kakor napaèno razlagajo za zasvojenost, ker pomaga razumeti obèutja in dejanja, ki so postala razvada. Njene zdravilne sile delujejo direktno. Èe imamo poškodbe na koži, jih rumena barva ozdravi in izboljša njihovo stanje, zato lahko marsikatere kožne probleme in revmatièna obolenja zdravimo z rumeno barvo.

Rumena barva zdravi jetra, èrevesje, kožo, vzdržuje ravnotežje in optimizem. Vsebujejo jo limone, grenivke, ananas, koruza, leèa, fižol, med ...

Marjan Marinšek iz Kozjega se ukvarja s tisoè in eno stvarjo. Je zbiralec Gasparijevih razglednic, ima najveèjo zbirko prvih èitank z vsega sveta, je organizator vsakoletnega Pikinega festivala v Velenju, je pa tudi pisatelj.

Farovški Lujz

Lujz in dekan sta se naselila v stari kaplaniji, nad katero je imela ljudska oblast prav tako izredno dober pregled. Iz oken kloja se je baje dobro videlo v kaplanijo, kjer so dekan, Lujz in farovška Julka, ki je bila kuharica, trepetali, kaj vse jim bodo še pobrali. Res so prišli tovariši iz zadruge in "odkupili" vso farovško posestvo. In to kljub temu, da je bil dekan dober gospodar in da je farovška krava Maca nekoè dobila drugo nagrado na živinorejski razstavi ...

Lujzu ni preostalo drugega, kot da se je zaposlil v obdelovalni zadrugi in pomagal mežnariti. Kar se tièe mežnarjenja, ki ga je imel neznasko rad, je imel sreèo. Prejšnji mežnar Frecetov Ivan je bil obèinski kurir in ker ta visoka funkcija ni bila združljiva z opravilom v cerkvi, so mu mežnarjenje prepovedali. Lujzu, ki je bil samo navaden poljski delavec, pa niso mogli do živega.

Tako je Lujz v kozjanski cerkvi služil najprej dekanu Lundru, po njegovem odhodu župniku Vinku Kolmanu in do svoje smrti župniku Niku Marovtu, ki je v sedemdesetih letih prevzel kozjansko in buèko faro.

 

 

6 = ZELENA – VENERA

Predstavlja ljubezen in ravnovesje ter mir v naravi. Prvi samoglasnik èloveka "A", kar pomeni ljubezen. Ustrezata ji lik HEKSAMETER in njemu ADEKVATNO TELO. Prihaja z juga. Ton F. Dan zapisa, 2. 2. 2002.

Kadar je zelena barva uravnovešena, nam omogoèa, da sprejemamo svet, sami sebe in druge ljudi takšne, kakršni so. Èe se v rumeni barvi izoblikuje osebnost, je zelena tista, v kateri to samosvojo osebnost, z vsemi njenimi ostrinami in vogali, z vsemi napakami in prednostmi sprejmemo in vzljubimo. Èe samega sebe ne moremo sprejeti in nenehno živimo nezadovoljni s seboj samo zato, ker smo kakršni smo in ne takšni kot naš idol, se tudi s svojimi soljudmi ne moremo sreèevati sprošèeno in ljubeznivo. Vedno jim bomo oèitali, da so storili kaj narobe in tako bomo kvarili odnose med nami. Le èe bomo sposobni svoje predsodke in vrednotenje razumeti malo bolj sprošèeno, bomo lahko uvideli, katere enkratne sposobnosti tièijo v nas samih in drugih ljudeh. Tako bomo lažje sprejeli sebe in druge.

Blokade zelene barve se psihièno kažejo v naslednjih oblikah postavljanje pogojev v ljubezni ( èe ne storiš tega, kar hoèem, te ne bom imel rad!), ljubezen, ki duši, pretirana nesebiènost, pretirano poudarjanje sebe.

Na telesnem planu so blokade zelene barve veèkrat kažejo v obloki težav s srcem, neskladje v timusu, pogoste so bolezni pljuè, motnje s krvavitvijo, krèevitost, rak in aids.

Pri zmanjšani funkciji zelene barve nagiba èlovek k brezobzirnosti do samega sebe in do drugih. Pri poveèani funkciji pa je èlovek do skrajnosti toleranten, tako da celo samega sebe žrtvuje.

Zelena je posrednik, nahaja se na sredini barvnega spektra. Ni tako topla kot so rdeèa, oranžna in rumena niti ni tako hladna kot modra, vijolièasta in indigo. Njena specifièna energija predstavlja ravnovesje in oèišèenje. Združuje razumsko levo možgansko hemosfero z desno intuitivno. Vzpostavlja ravnotežje med negativnimi in pozitivnimi energijami. Ko se nam že skoraj meša zaradi vznemirjajoèih in neurejenih misli, nam zelena poèisti ta kaos. Zelena zdravi mentalno in emocionalno energetsko telo, tako da postane zmeden um jasen in osredotoèen. Njegov pomirjajoè in blag vpliv zelo dobro deluje proti posledicam živène napetosti, kot sta migrena in slaba prebava.

Zelena zdravi krvni pritisk, èire na želodcu, daje življenju svežino in sijaj kot prihod pomladi. Vsebujejo jo vse zelenjave in sadje, katerih reakcije niso alkalne, pa tudi fižol in med.

Josip Broz – TITO je bil najboljši vojskovodja vseh èasov na Balkanu. Imel je moè in sposobnost organizacije vojske, poveljevanja in vladanja.

Kot devetletna deklica sem bila še posebej navdušena nad njim, ker je rad bral knjige kot moj oèe. To se je zasidralo tudi v mojo dušo. Na prvi strani tretjega berila je bila napisana TITOVA naloga pionirjem:

Prva naloga: Uèite se!

Druga naloga: Uèite se!

Tretja naloga: Uèite se!

( Vsak èlovek je pionir in bi vse življenje moral uresnièevati te tri naloge, kar je zapisal že Konfucij! )

 

7 = ORANŽNA – RIMSKA CESTA IN VSE OZVEZDJE

Predstavlja spolnosti, mistike in podzavesti, povezana je s srebrno (MESEC), zato je barva plodnosti. Je središèna številka za obstoj èloveka in živali. Vanjo je zajeta vsa empirièna znanost in tudi vede, ki se ukvarjajo s podzavestjo. Ustrezata ji lik PRAVOKOTNIK in geometrijsko telo PRIZMA. Vsebuje najveè tabujev in nereda: Kazanova, homoseksualnost, lejzbijke, heteroseksualnost, kozmièna ljubezen, samozadovoljevanje in zdravo èloveško ljubezen. V tej barvi je èrka "N", èetrti glas žive narave in ton D. Dan zapisa, 3. 2. 2002.

Seksualna oranžna barva uravnava našo sposobnost dotakniti se sveta in dovoliti, da se svet dotakne nas. Sem spada tudi zmožnost, da sami sebe zaèutimo. Brez tega ni možna nobena erotika, niti zadovoljivo doživljanje spolnosti pa tudi nobeno veselje do življenja. Tudi koordinacija telesnih gibov, zmožnost doživljanja, vsaka oblika užitka se lahko popolno razvijejo le, èe oranžna barva deluje brez blokad.

Blokade te barve se pogosto izražajo na psihiènem podroèju v naslednjih oblikah: strah pred bližino, gnus pred telesnostjo, poèasnost dojemanja, poudarjanje razumnosti, precenjevanje trenutnih obèutkov, motnje v ritmu, izoliranost, frigidnost, impotenca, slab orgazem, strah pred padcem. Kdor svojega okolja ne zaznava, se tudi ne more pred njim braniti ali pa se dela mrtvega od strahu.

Telesno se blokade te barve pogosto izražajo v obliki obolenj v zvezi s telesnimi tekoèinami: kri, limfa, slina, žolè ali pa v zvezi z organi, ki te tekoèine predelujejo: ledvicami, mehurjem, limfnimi vozli.

Oranžna je bolj jasna barva kot rdeèa in simbolizira ženskost, ker pomeni energijo ustvarjalnosti, ki prinaša svobodo razvoja in razpršitev teže. Njene zdravilne moèi uèinkujejo na mentalno, emocionalno in fizièno energetsko telo. Negativno energijo spreminja v pozitivno, zato pomaga tudi pri težkih duševnih stanjih.

Oranžna zdravi bolezni ledvic, bronhitis, žolène kamne, paralizo, fizièno vitalnost in vpliva na intelekt. Vsebuje jo sadje in zelenjava oranžne barve: pomaranèe, marelice, breskve, dinje, repa, fižol, med ...

Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad,

pa èeprav trave, reko, drevo ali kamen –

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se, laèna, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoèi

- nekje vendar mora biti zanje

gnezdo miru in nežnosti -,

nekoga moraš imeti rad,

pa èeprav trave, reko, drevo ali kamen –

ker drevesa in trave vedo za samoto

- kajti koraki vselej odidejo dalje, pa èeprav se za hip ustavijo -, ker reka ve za žalost

- èe se le nagne nad svojo globino -,

ker kamen pozna boleèino

- koliko težkih nog

je že šlo èez njegovo nemo srce -,

nekoga moraš imeti rad,

nekoga moraš imeti rad,

z nekom moraš v korak,

v isto sled –

o trave, reka, kamen, drevo,

molèeèi spremljevalci samotnežev in èudakov,

dobra, velika bitja,

ki spregovore samo,

kadar umolknejo ljudje.

 

 

 

8 = INDIGO – PLUTON, prihaja z zapada.

Predstavlja iskrenost, èistost informacije. Najboljši izdelki tega leta so v indigo barvi, nekaj jih lahko najdemo tudi v kolekciji Afrodite. Ustrezata ji lik ŠTIRIKRAKA ZVEZDA in lik njej ADEKVATNEGA TELESA. G DEVETNAJSTI glas èloveka. Dan zapisa, 4. 2. 2002.

Indigo oznaèuje gibkost in osvoboditev. Deluje na fizièno, mentalno in emocionalno telo. Barva zdravi tako, da blaži mesta, kjer nastopi nezanesljivost in opogumlja mesta, kjer je upiranje in nasprotovanje. Z odstranitvijo škodljivih misli, èustev in dejanj prinaša svobodo vsem štirim energetskim telesom. Zato je zelo uèinkovita pri razliènih internih stanjih, kot so benigne ciste.

Indigo barva je kombinacija temno modre in male kolièine rdeèe. Deluje na živce in psihièni potencial èloveka. Zdravi bolezni oèi, ušes, nosa, grla. Vsebuje jo sadje modre barve, fižol in med. Pri prehranjevanju mora biti èlovek miselno optimistièen in si vidno predstavlja sreèno in dobro ozdravitev.

France Balantiè:

Poklièi k soncu me na sinji prod, da vredno tamkaj proslavim Tvoj god.

Zgaral sem se za svatovsko obleko,

dlani ko usnje so in ne ko mleko,

za ples pripraven nisem, sem bolj trd,

v obraz – èe ne bi sanjal – bil bi grd.

Me ljubiš? Vsaj za norèka me porabi,

da Tvojim vriskal v sreèni bom pozabil!

O, kdaj uzrl bom luèi Tvojih miz!

Morda še ni raztrgan padcev niz,

tako globoko duše je kotanja!

Morda hudo bo, da še solz bom stradal,

vendar bom s pesmijo srca prebadal,

ukaz. Tvoj v krvi k petju me priganja.

 

 

9 = SIVA – ZEMLJA, prihaja iz zemlje.

Predstavlja najstarejšo svetlobo èloveške duše. Èrka K, drugi glas èloveka.

Ustrezata ji geometrijski lik KROG, ki ga seka KRIŽ, in telo KROGLA, ki jo seka KRIŽ.

V vsakem tisoèletju je èloveški razvoj duše na višji frekvenèni stopnji in je potrebna za njo nova meditacija. Dan zapisa, 5. 2. 2002.

Po astronomski uri se vsak dan menja barva v naravi ob 20. uri in se konèa ob 20. uri naslednjega dne. Na svoj barvni dan ima èlovek najveèjo moè ustvarjanja, odpravljanja napak mišljenja naših prednikov in iskanja novih poti k sreènejšemu èloveškemu življenju na zemlji. Živa in mrtva narava, nas sleherni dan nemo prosi za ljubezen. Èlovek je ne èuti veè, ne sliši najnežnejših vibracij, ni pozoren, kaj nam narava v simbolih neumorno pripoveduje v oblikah, barvah, v gibanju in daje veèno melodijo ...

Naši možgani se razvijajo že preko dva in pol milijona let, kar živi èlovek na planetu Zemlji in so še vedno zelo zakrneli. Z vsem že napisanem v tej knjigi in knjigi Cvet jabolka spoznanja, z najboljšo glasbo, z božansko elektrièno svetlobo poleg sonène svetlobe, z iskreno komunikacijo, bomo kljub visoki ubijajoèi tehnologiji, odprli vsak svoj božanski "raèunalnik", ki delajo z manjšimi napakami. Èez èas nam vselej sporoèijo popravek iskanega cilja, èe imamo pravo"šifro" – ljubezen.

Naravna pot je stara že dva in pol milijona let in danes je že moèno zabrisana.. Sporoèila prihajajo poèasi in ni jih vedno lahko hitro dešifrirati. Vsako sporoèilo mora biti sedemkrat potrjeno na razliène naèine na primer: v oblikah, barvah, ki so na razliènih frekvencah valovanja, v èrno – beli barvi ...

Pri ljubezni, ki je osnova življenja, je treba èrno – belo sporoèilo preveriti najmanj sedemkrat, kar pomeni, da moramo šestkrat duhovno umreti, kar je lahko vsakokrat tudi fizièna smrt. Èe smo še živi, najdemo pravo pot in pogumno krenemo k cilju.

Treba je premagati strah za vsako stopnièko do svojega Boga v duši, ki nas popelje do ljubezenskega življenja na Zemlji nas samih in vseh ljudi na svetu.

Èlovek se zgrozi, kako nas je malo, ki upamo trositi brezpogojno ljubezen in priznati svoje zablode. Narava nam ponuja neminljivo ljubezen. Bodimo ji zvesti z vso svojo bitjo.

Prav vse se v življenju zgodi z nekim namenom. Dokler tega ne spoznamo, tavamo v temi. Ljudje pogumno že tisoèletja trosijo zlo v vseh mogoèih nasiljih in vojnah. Èlovek pa se noèe in noèe nauèiti, da je treba menjati osnovni vzorec: zlo ne bomo premagali z zlom, temveè moramo ustvariti demonsko zašèitni zid med dobrimi in zli ljudmi. Z njimi se ne družimo veè v nobeni obliki!

Najveèja zabloda èloveštva je, da veèina ljudi še vedno ne verjame v posmrtno življenje duš, ki krojijo naše življenje na osnovi naše svobodne volje, to je naše izbire poti v življenju.

Še manj verjamejo, da ima vsako živo bitje in tudi neživa narava "dušo", ki nam pomagajo zdravo in sreèno življenje.

S pomoèjo intuicije, meditacije, pravilne razlage sanj, s pozitivnim mišljenjem, odpovedi alkohola in drugih škodljivih napitkov in z naravno prehrano, bo konec uporabe kemijskih zdravil.

Tehnologija napreduje. Èutim, da bodo že v tem stoletju iznašli naprave, s katerimi bodo lahko merili pozitivne in negativne energije duš s telesom in brez. Ne obstaja ljubezen, ki bi lahko èloveka s èrno negativno ( obstaja tudi èrna Demonska pozitivna energija! ) spremenila, èe se za to sam ne odloèi.

Èlovek v življenju doživlja preizkušnjo s satanom, kot jo je imel Jezus. Samo v globoki ljubezni do Boga in sebe se èlovek lahko reši satanovega objema in vsega negativnega, kar ponuja današnja družba.

Fran Saleški Finžgar: Na petelina

Petelin je zapel ...

Komaj slišno je donelo z globokim, zamolklim kovinskim glasom v hitrih presledkih daleè na poboèju gore. Razloèilo se je pokanje, brusiti ga še nisva èula. Petelin je bil daleè.

Brez obotavljanja sva se naravnala v smer, kamor je kazala še vedno iztegnjena lovèeva roka.

Prihuljeno, stopajoè po prstih, plazeè se po vseh štirih pod vejami in po kolenih plezajoè èez strmec, sva lezla zdržema kakor lisjaka proti petelinu. Vèasih je kljub previdnosti poèila trhla vejica pod okovanim èevljem. tedaj sva vselej obstala kakor vkopana in prisluškovala. Èezdalje razloènejši je bil glas, razdalja se je krèila, srce je kar pelo v hitrih, glasnih utripih.

Treba je bilo poèakati. Zakaj noga je stopila v odloèilno okrožje.

Iz pasu sem potegnil naboj in ga vtaknil v dvocevko. Pod vratom sem odprl gumb pelerine, da mi je zdrsnila na tla. Še ozrl se nisem za njo. Lovec me je zapovedovalno pogledal in visoko dvignil kazalec. Razumel sem. Samo po en korak se smeva ob naskokovanju bližati petelinu – starcu.

Ko je petelin zabrusil vnoviè, sem se prestopil prviè in prisluhnil. Lovec je imel èisto prav. Petelin je proizvajal tako kratke, hipno odrezane bruse, da bi le z najveèjo naglico na ugodnem prostoru utegnil korakniti dvakrat.

Zaèela se je tekma, ki tudi staremu lovcu požene kri v lice in mu iztisne kaplje izpod klobuka. En korak, za košèek sekunde prekasen, droben pok, èe se ti utare pod nogo suhljad, èe trèi vejica ob puško – petelin te je zaèul – po vejah štropot – in tvoja pot je prazna.

Sprva je bil prostor zelo ugoden. Pripravne jase so se odpirale iz mraka in nam delale cesto. Toda prišli so jarki in kotanje. V njih snega na debelo. Da bi se jih ogibala? Vsak hip je dragocen. Torej naprej, naravnost do cilja, brez ovinkov! Da bi vsaj sren držal! – Drži. – Samo ponekod. – Drugod se udira do kolen. Sneg grozno zahrešèi, da zagomazi po živcih do mozga. Noga – leva – do kolena v snegu – desna dvignjena. Petelin premolkne. – Pet minut nobenega petja veè. – Midva visiva v kotanji. Z desno nogo se ne smeš upreti, da ne zaškriplje sren. Leva noga omahuje. Èe naju je zaslutil? Vendar ... Krepko mlaskanje. – Bo. Je že zapel. Hitro noge iz snega! – Na kolena! – Tri krepke sunke – iz kotanje sva, na robu èepiva, kakor okamenela upirava pogled v tla. In zopet: "pluk, pluk, pluk!" Na noge – pogled kvišku! Zagledala sva ga.

Na iztegnjeni roki stare bukve je stal – v tem hipu miren kot naslikana èrna ptièja senca na sivo platno gostega mraka. Kakor bi nekaj sumil. Toda midva nisva trenila z oèmi in dihanje je bilo brezslišno. Pa je visoko dvignil nogo in se izprehodil po veji s poèasnim, tehtnim korakom. Tako stopa kralj. Nato je iztegnil vrat in prisluhnil na levo, na desno, upognil glavo nizko pod vejo in iskal po tleh, pa je zopet dvignil ter pogledal kvišku in iskal po strmini. Molk. Kdo bi govoril, kadar ima besedo kralj? In vendar on želi govorice. Vznejevoljen potrese bujno perje in se zamišljen sprehaja po veji.

"Kje ste kokoške – ljubice? Ali vaša glava še poèiva pod kreljutjo na mehki pernici? Zori se, pa se ne ganete? Ne slišite, kako se razlega pesem o ljubezni? Ali – vam je moja pesem prestroga, premoška? Ha, ve norice, mladcev èakate? Mladcev sladkogolkih?"

Petelin je obstal in poslušal z dvignjeno glavo.

"Ali morda res golèi mladec, dolgovezni pevec? Neoprezni sladkaè?"

Jezen je Zgrabil s kljunom brsteèe popje nad seboj in ga odlomil ter vrgel na tla.

"strem te in pohodim, da bo krvavelo po mahu, èe se drzneš ..."

In je oprezal z napetim vratom. Toda krog in krog grobi mir. Jeza je ugasnila, zopet je zaigralo srce, razprostrl je krasoto svoje obleke in zadonela je pesem.

"Vsaj še dvajset korakov," sem tiho zaželel, ko sem se z velikansko stopinjo pognal naprej. Petelin je pel zdržema, kakor bi si bil zamislil v nov napev, nama so se pa odsedali naskoki.

Še okrog tega grma! Samo pet korakov! Potem .. Za grmom sva obstala zopet na snegu. Petelina so zastirale veje. Lovec me je vprašujoèe pogledal. Okrenil je samo oèi, z glavo ni ganil.

"Ne streljam v negotovost skoz goste vejevje!" Tako so mu povedale moje oèi.

Takrat je petelin zopet premolknil, obstal – povesil perut, sklonil glavo, kakor bi mislil težke misli ...Morda misli o ljubezni? O ljubezni, katera edina ga oslepi, da ne vidi smrti, ampak vidi samo življenje! O tisti ljubezni, ki daruje sebe, da nasiti druge; ki iz srag lastne krvi zida otrokom hiše. Ki strada, pa ne èuti gladu, ki je psovana, pa ne sliši kletev, ki hodi preko grobov, pa se ne trese pred smrtjo! O tisti edini zaèetnici vsega velikega, ki lije v dušo moèi.da umetniku ne odpade kist, da si je padlo od zle roke blato na njegovo platno, o tisti mogoèni ljubezni, ki sprejme kamen za kruh in kaèo za ribo in vrne za kletev blagoslov.

Pozdravljena kraljeva ptica, ti simbol ljubezni, porodnice vse velikih dejanj od konca do konca sveta! ...

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, da sva oba zatrepetala. Pod lovèevo nogo se je udrl sneg: resk -. Na bukvi pa: štrof – štrof – štrof -. Petelin je prepeljal. Videla sva samo èrno èrto, ki je izginila nad gozdom.

Moja na pol dvignjena dvocevka se je povesila in povesili so se še bolj lovèevi brki. Tako ga je bilo sram, da je potegnil klobuk na oèi in mi ni pogledal v lice.

10 = BELA, URAN.

Ustrezata ji lik PETEROKOTNIK in telo DODEKAEDER. Dan zapisa, 6. 2. 2002.

Ob belih dnevih je najtežje dobiti povezavo z belimi vodniki, ker ta dan vladajo hudobne èrne energije. Ob teh dnevih se zgodi najveè samomorov. To je dan smrti, ki so jo umetniki naslikali v beli barvi s koso.

Hudobna energija ima moè dvanajst ur. V tem èasu odvisniki spijejo najveè alkohola in se zateèejo še K drugim negativnostim. Zlobneži napravijo najveè ropov in zloèinskih dejanj. Èe pride moè Urana na dan polne lune, je za labilne ljudi negativni uèinek še moènejši. Med tem, ko je za ljudi, ki znaèajsko rastejo ali so na duhovni poti, pri raziskovanju in ustvarjanju nekaj novega, uspeh še veèji.

Dr. France Prešeren : Prošnja

Po drugih se oziraj,

ne morem ti branit';

še men' oèi odpiraj,

mi gledat' daj njih svit!

 

Obešajo glavice,

ni rožam mar cvetet';

molèijo v gojzdi tice,

ne ljubi se jim pet'.

 

Ne letajo èebele,

krog cvetja ne šume;

clo ribce vesele

se klavrno drže.

 

Žaluje vsaka živa

stvar, draga deklica!

ak dalej sonca skriva

se luè rumenega:

 

veè rož ne rase v polji,

veè nima tièev hrib;

èebel veè kraj narbolji,

veè nima voda rib,

 

ko misel jaz, ki spejo

v ljubeznjenih sanjah,

ki si na dan želejo

zleteti v pesmicah.

 

Al repetnic razpeti

pred nimajo moèi,

de tvojih jim zasveti

nebeška luè oèi.

 

Ak hoèeš, de jih sence

pomoril mraz ne bo;

ak hoèeš med Slovence,

de tvojo èast neso;

 

vsaj name se oziraj,

ak noèeš me ljubit';

oèi mi vsaj opiraj,

mi gledat' daj njih svit!

 

 

11 = ZLATA - SONCE

Na modri podlagi je sedem zlatih pramenov – STOŽCEV. Dan zapisa, 7. 2. 2002.

To je novejša svetloba duše.

Predstavlja èišèenje odnosov in ljubezenskih stikov ter drugih vrednot èloveka. Primerjamo jo lahko s pralnim strojem. Sposobni so ustvarjanja resniènih pravil življenja in urejanje vseh dosedanjih vrednot.

Na ta dan spoznavamo zlate resnice. Ljudje s to svetlobo duše živijo z ljubeznijo v srcu ter tako spoznavajo resnice v življenju..

Ker so danes ljudje že "slepi" za opazovanje narave, pojavov v njej in medsebojnih odnosov, so posledice tako krute, da že velika množica ljudi potrebuje oèala. Tudi jaz sem bila med tistimi. Odkar sem "spregledala", ne potrebujem veè oèal.

Janez Švajncer: Poplaèana resnica

Odkar govorim resnico, mi je Ugled zelo porasel.

Ženi sem rekel: "Ti si èudovita."

"Zakaj pa?" me je vprašala.

"Ker nisi veè tako mlada kot nekoè."

Ne vem, zakaj mi je obrnila hrbet in zaprla vrata za sabo.

 

Hèerki sem mirno dejal: "Ti si èisto taka, kakor je bila mama v tvojih letih."

Ona pa meni ognjevito: "Blagor ubogim na duhu!"

Ni poèakala, da se ji zahvalim za priznanje.

 

Sina pred televizorjem sem vprašal: "Ali gledaš televizijo?"

Spodbudil me je z zamahom roke: "Odstopi! Zaslanjaš ekran!"

Ustregel sem mu in bil ponosen nase, da sem ga tako lepo vzgojil.

Najveèjega vnuka nisem zadrževal, ker se mu je mudilo v avto. On pa se je hotel pogovarjati z mano. Moèno je zahupal, ko se mi je naglo odpeljal izpred oèi.

 

Najmlajšega vnuka sem pohvalil: "O, ti si vsak dan veèji!"

"Ti pa manjši," mi je vljudno odgovoril, se pognal èez cesto in mi pokazal jezik.

 

 

 

 

12 = SREBRNA - LUNA

 

Je v obliki SREBRNE OSEMKRAKE RESASTE ZVEZDE. 8. 2. 2002.

 

Sprejemanje sporoèil z lune. Odkar znajo ljudje svoje misli likovno ali pisno sporoèati, èutenje in kritiko èloveške duše, odnose med ljudmi, naravo in raznih pojavov, so najboljše stvaritve bile ustvarjene ob dnevih, ko ima luna najmoènejšo moè. Lahko "beremo" likovne umetnine ter literarne stvaritve vseh zvrsti od prvih zapisov do danes. Prve svetlobe teh duš so bile rojene v dvajsetem stoletju. To je najnovejša svetloba duš. Na našem ozemlju sem spoznala samo dve.

 

Janez Medvešek: Sreèa je v majhnih stvareh

Sreèo iskati

v bogastvu

je greh,

je posel za norce,

zapravljanje èasa

in prazno iskanje ...

Sreèa domuje

v majhnih stvareh!

 

Ivan Cesar je bil predstojnik za slovensko književnost na univerzi v Zagrebu. Bil je najresnejši neslovenski slovenist; kot popularizator slovenskih književnih dosežkov v hrvaškem èasopisju in na zagrebški televiziji. Enako se je javljal s strokovnimi sestavki.

V "Poetika pripovedne proze Cirila Kosmaèa" pravi:

"Pomembni so mu samo prelomni trenutki v življenju. S tem ko je Ciril Kosmaè izpostavil èloveško umsko zaostalost kot eno izmed èloveških lastnosti, je ustvaril literarno resniènost, ki nam prav zaradi svojih hipatrobiarnih razmerij omogoèa, da nekatere elementarne življenjske manifestacije dojamemo v njihovi izvirni obliki."

 

13 = BREZBARVNA. Dan zapisa, 9. 2. 2002.

Številka 13 je najsreènejša številka, ker združuje: ogenj, zemljo, vodo in èloveka. Trinajst je pravzaprav devetkrat poudarjena številka štiri – štirje vogali hiše. Na ta dan prižgimo štiri sveèe – štirje plameni se povežejo z Bogom in dobrimi belimi vodnikom ter z dušami ljudi, ki živijo na isti valovni dolžini trenutno na zemlji.

To je najboljši dan za tišino ali na dan luninih men. Priporoèam vsem ustvarjalcem en dan tišine v tednu. Takrat dobimo silno jasna sporoèila za ustvarjanje! Izklopimo v domu vse glasne stroje. Prisluhnemo zvokom narave: vetru, zemlji – živalim na njej; pernatim živalim in še posebej pticam v grmovju, na drevju in nebu. Prisluhnimo njihovi pesmi in vsej melodiji narave. To je dan glasbe, ritma in plesa v naravi, ko ima planetarni sistem in ozvezdje najmanjši vpliv na življenje na Zemlji. Na brezbarvni dan imajo glasbeniki najbolj èarobni napoj ustvarjanja za svoje muze – ljubezen svojega srca.

Ustvarjalci v glasbi sporoèajo življenjske odnose med ljudmi in naravo od pradavnine do danes v najrazliènejših glasbenih oblikah in z najrazliènejšimi inštrumenti. Narava sleherni trenutek "poje", a le malokdo jo je zmožen slišati.

Glasba je najenostavnejše in najboljše zdravilo za èloveka. Kadar smo z njo v resonanci, razbije blokade v telesu in duši. Tako omogoèi, da steèe energija ljubezni do vsake celice v našem telesu, ki ozdravi še tako stare rane. Moramo pa biti previdni: èe glasbo napaèno uporabljamo, nas lahko celo ubije!

Zdrava glasba je najlepša melodija ljubezni vseh èasov. Zdravi ustvarjalca in vse, ki jo poslušajo.

Bedrih Smetana je uglasbil v VLTAVI nastanek ljubezni in njeno pot do fiziène smrti telesa.

Izvir Vltave v dveh potoèkih. Najprej prvi, nato se pridruži še drugi – dvoglasje. Sledi združitev v reko Vltavo. Tema se ponovi štirikrat.

Vltava priteèe v temen gozd, kjer so lovci. Od daleè slišimo lovske rogove.

Reka zapusti gozd in teèe mimo polj in priteèe do široke livade v vasi, kjer vašèani plešejo svatbeni ples. Sliši se èeška polka.

Poèasi se zmraèi, reka se razširi in teèe poèasneje. Ko pride mrak, se v megli nad vodo pojavijo vodne vile – Rusalke, ki plešejo. Ko se zdani, postane reka hitrejša in vedno bolj divja. Naenkrat pride do slapa, kjer pada daleè v globino. Voda pada na vse strani in moèno bobni ...

Naenkrat se slap umiri in reka zopet mirno teèe in postane vesela. Zapoje èuk v DURU.

Vltava se bliža s pozdravom Vyšeghradu, staremu delu mesta s trdnjavami. To je hkrati glavna tema naslednjega dela ciklosov "Vyšeghrada".

Reka se vedno bolj bliža meji, kjer bo zapustila èeško deželo. Vedno tiše teèe in ko se že skoraj zgubi, v daljavi slišimo, kako prestopa mejo.

Dva moèna akorda na koncu in konec je èloveškega življenja.

 

14 = MAVRICA. Dan zapisa, 10. 2. 2002.

"I" je trinajsti glas narave in je simbol za mavrico.

Vsi planeti z ozvezdjem imajo na ta dan harmonièni vpliv na Zemljo. To je dan neskonènega veselja in sprostitve. Za èloveka je bila skozi vse èase obstoja nujnost, da se ritmièno razgiba in nasmeje. To je mir v duši, ko imamo lok in pušèico v roki.

Že tisoèletja napolnjujejo in razveseljujejo prazniki èlovekovo življenje in ga hkrati razbremenjuje. S tem najdemo smisel življenja, ga lepšamo in napravimo harmoniènega.

Nekdaj je vsako praznovanje vsebovalo še dosti veè. Govorili so o mistiki, simbolih in duhovni nadgradnji praznovanja. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest. Biti uglašen z naravo, pomeni biti uglašen s seboj. Vendar je treba v ta proces povezovanja s kozmiènimi silami vplesti vse ljudi. Vsi ljudje naj bi pomislili na svoj božanski izvor in tako razvijali prirojene sposobnosti.

Dom naj bo ob MAVRICI praznièno poèišèen, prav tako dvorišèe. Tudi èlovek naj bo prazen, spraznjen skrbi in pripravljen za razvedrilo. Praznik naj bo mogoèen dan. Praznovanje je vzpostavljanje transcendentnega na vesel naèin. Èe MAVRICO zapustiš, MAVRICA zapusti tebe.

Praznovanje je obdobje kontakta, povezave z višjimi silami in ritmi narave. Konèni cilj obreda in ritmike je, doseèi in sprostiti silo, mogoènejšo od tiste, ki jo imamo vsak dan.

Že pred 4200 leti pred našim štetjem, so zaèeli šteti leta, ki so imela 365 dni in sicer na podlagi predzgodovinskih kmeèkih opazovanja. Obstaja zakonitost letnih èasov, ki bi jih lahko opisali kot krèenje in raztezanje narave. Tako èlovek lahko doume gibanje tudi v svojem umu, duši in telesu. Treba je osvojiti ritem spreminjanja energij v naravi, to je z zemljo, s svojim vrtenjem, še posebej po ritmu dneva in noèi, ki ga ustvarja. Sredi zime je najnižja toèka vitalnosti, sredi poletja pa je na vrhuncu.

Astrologija je filozofija naravnega in nadnaravnega zavedanja in še posebej nezavednega. Astrologija je povezava s prazniki in praznovanjem ter njim pripadajoèim simbolom. Zemlja v tako imenovanem kozmiènem dnevu opisuje plašè stožca. Os opiše tak krog v približno šestindvajset tisoè letih. Zemeljska os kaže tako približno dva tisoè let na eno ozvezdje zodijakova znamenja, dokler se v procesiji ne zavrti vseh dvanajst. To so na primer upoštevali egipèanski graditelji Keopsove piramide, kjer doloèene konice kažejo vsakih dva tisoè let na drugo ozvezdje v zodiaku.

Mavrica je simbolièen naèin praznovanja psihološke komponente ter obèutja ljudi. Za praznik stopimo v obmoèje igre, neèesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, ki si jih je izmislil èlovek. Èas in prostor izgineta.

Poleg mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, vojaških poveljnikov in navadnih vojakov, delavcev v kamnolomu, krojaèev, tatov in še koga, je sv. Miklavž tudi patron beraèev ter mladih deklet, ki si želijo moža; nevest, ki se priporoèajo za sreèno poroko in žena, ki si želijo otrok. Miklavž lahko ima simbole: sveèano obleko, s tremi zlatimi kroglami na knjigi; s tremi jabolki; tremi hlebèki; tremi deèki; tremi kamni. Tri je simbolièna številka za Zemljo v obliki tetraedra, ki ima v sebi še tri tetraedre: za èloveka, za živo in neživo naravo.

V vsakem letnem èasu se sprošèajo znane naravne moèi, ki usodno vplivajo na èloveka. Èlovek je odprt vsemu hudemu, a tudi dobremu. Nadnaravni svet, ki ga ne vidimo in ga subtilni ljudje èutimo, se nam za trenutke odpre. Mogoèe je pogledati v prihodnost in dognati svojo prihodnjo usodo.

Božiè z drevescem je že v Antiki simboliziralo dobro voljo in veselje. To je Božja energija, ki odganja hudièa. Okraski na božiènih drevesih so simboli, ki prinašajo Božansko energijo v èloveka in okolje, prižgane sveèe pa povežejo èloveško dušo z energijo duš naših prednikov.

Kršèanske jaslice predstavljajo svetost rojstva novega èloveka, ki je globoko povezan z domaèimi živalmi: pes, maèka, ovca, koza, krava, osel ... "Trije kralji" so darovi, ki jih dobri ljudje prinesejo družini, da bi se nov èlovek zdravo in veselo razvijal harmonièno s svojimi duševnimi darovi. Vsako darilo je simbol za zdravje, rast, moè, izobilje in modrost, ki jo bo otrok prinesel na Zemlji ljudem.

Za slavje uporablja èlovek zvon že milijon let. Predstavlja Božji glas in ljudi vabi k meditaciji, ki je v sivi barvi – to je v vseh mavriènih barvah, kateri je primešana tudi Demonska –pozitivna èrna. Èlovek si veèno želi, da je svet èist, èlovek odrešen nasprotovanj – èrne negativne energije – in za zmeraj nesmrten.

Voda je Božanska kozmièna energija, posebno tekoèa, z vsemi vibracijami, šumenjem, brzicami, padanjem in v vedno novi obliki se razlije okrog nas ...Že vedno je bila vera v èudežno moè vode, s katero se ljudje umivamo, da postanejo naši odnosi èistejši povsod po svetu, posebno iz prehoda iz enega v drugo tisoèletje.

Ogenj je najvišja oblika èlovekovega èutenja. Ogenj s plamenom povezuje èloveško dušo z Božanstvom in z dobrimi energijami duš naših prednikov. Obredno prižiganje ognjev, je težnja po iznièenju obstojeèih negativnih energij, ki se naj spremenijo v nove oblike odnosov med ljudmi.

V božiènem èasu se mora èlovek na veè naèinov povezati s pozitivnimi silami v naravi, ki so v tem obdobju leta in sicer tako:

1.èišèenje in oèišèevanje sebe, stanovanja in okolice,

2. preganjanje in izganjanje èrne negativne energije z dobrimi Demoni,

3. s prižiganjem vseh vrst ognjev, ki privabijo pozitivne energije duš naših prednikov, ki nas varujejo pred negativnimi energijami duš prednikov.

4. uporaba simbolov.

Podkev je za sreèo in zdravje v obliki èrke omega. Je zašèitni talisman zoper hudobno èrno energijo. Podkev je treba pribiti tako, da gledata krajca navzdol. Èe pa leži pa krajca proti severu, da bi energija oziroma sila, ki se skriva v prostoru skozi magièna krajca,odtekla ven.

Zvon predstavlja Božjo energijo, ki z zvonenjem razbije negativno.

Pikapolonica je za obilje sreèe. Razume èloveško govorico. Pogovorimo se z njo, kadar nam prileti na roko, da nam z letom pokaže na katero stran neba moramo prositi za pomoè.

Mušnica je simbol dolgega življenja.

Duše so povezane z raznimi nadnaravnimi bitji: angeli, vilami, obrazi prednikov ...Ta bitja èloveku pomagajo. Kadar jih èutimo množico, smo na pravi poti, kadar je samo en angel, potrebujemo množico pomoèi, ki jo dobimo preko meditacije.

Maske so obstajale odkar je èlovek skušal skriti pred drugimi svoj notranji jaz in tega je prav na Slovenskem ostalo mnogo, ker zaradi tujih vladarjev ni smel kazati svoje resnice. Spreminjanje lastnega jaza z masko kanalizira doloèene energije, ki izvirajo iz polja nezavednega, transcendentnega. Oseba je zunanjost, ki je zgolj simbol za notranjost. S pomoèjo te osebe, kakor tudi s pomoèjo maske, govori duša.

Kot se mojster skriva za šarlatanom, tako se tudi duh skriva za masko telesa in je vseeno ali je bedak ali genij, kajti iz vsakega ob doloèenem èasu izžareva kozmièna sila. Maska daje maskirancu novo, a èasovno omejeno indentiteto. Odpira mu zlasti novo svobodo obnašanja. Poveèa se mu motorièna aktivnost. Ko masko sname, se to stanje prekine. Zveza med tostranstvom in onstranstvom je konec.

Valentinovo in Gregorjevo (14. 2.) je praznik ljubezni, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Moramo se spomniti tudi ljubezni do žive in nežive narave, èe hoèemo, da bo naše življenje vsak dan lepše na zemlji. To praznovanje je za današnjo dobo èloveštva najpomembnejše. Ljubezen med moškim in žensko, ljubezen med oèetom in otrokom, materjo in otrokom, ljubezen med ljudmi na splošno ali ljubezen do narave, vse to so izrazi te enosti, ki nas vse povezuje, lahko imenujemo samo ljubezen. In zato je ljubezen edina resnica. Èetudi jo doživimo kakor èustvo, je v svojem bistvu resniènost, ki èvrsto povezuje vse in vsakogar. Èudoviti ljudje so vsepovsod. Opazujmo jih po njihovih sanjah. Ozemljimo jih in videli bomo èudež. Ljudje stojijo ponosno, se smejejo in verjamejo vase.

Godovanje je za vsakega èloveka najbolj pomemben praznik. S èloveškim imenom spoznamo njegovo svetlobo duše in s tem njegovo duhovno moè, ustvarjalnost in njegove šibke toèke.

Že davno so vedeli, da vsako ime nekaj pomeni. Za samim pomenom, je bila skrita že po prastarih pojmovanjih poleg simbolike, še posebna moè, ki za vse življenje zaznamuje nosilca doloèenega imena. Ime je Božje in oznaèuje identiteto Boga.

Že davno so slavljencu privezali vošèilnico - pismo, na obleko ali okrog vratu, v katerem je neka vez. To je magièna moè vezenja: z vezenjem ustvarimo združitev imena z Bogom. Želje se uresnièujejo. Na godovni dan prižgimo ogenj s plamenom. Je simbol življenjske luèi in ga ne smemo ugasniti.

Prvi april je dan razigranih ljudi.Na prvega aprila kaj storiti, je enako kot nikoli.

Šega je v resnici prastara in se nanaša na astronomska dejstva, ki so jih stari narodi dobro poznali. Znaèilno je spremenljivo in žalostno aprilsko vreme. To je naj praznik smeha in pripovedovanja šal.

Pomlad in sveti Jurij

Astrologija, tako kot morala, nima množine. Posledice te vede èutimo še danes v spomladanskih šegah, navadah in verovanjih. Ob teh drobcih, katerih pomen je med ljudstvom zabrisan, je moderna astrologija. Najprej se pojavi energija oven, ki se materializira v bika. Vse skupaj pa preveva inteligenca dvojèka. Da iz kaosa nastane življenje, so potrebne simboliène lastnosti prvih treh zodijakovih znamenj, ki ga tvorijo Bog, sin in Sveti duh: energija, telo sin in duša.

Že v prastarih èasih se je moral èlovek na pomlad oèistiti; prav tako tudi domovanja in predmete v vodi.Za zdrav prostor je uporabljal kadila, vodo in plamen. S tem preženemo zle èrne energije iz prostorov pa tudi iz okolice. Aprilska zelišèa imajo veliko moè: baldrijan, božje drevesce, pušpanj ...

Za sreèo pri hiši je treba vsak dan oèistiti ognjišèe pepela ter preèistiti svojo dušo.

Prvi maj. Praznièno ozraèje na prvi majski dan je prastara ljudska znaèilnost. Povezan je s èašèenjem cvetja, zelenja in drevja. MAJA – s to besedo pojmujemo ves pojavni svet, ki je minljiv, podvržen stalnim spremembam, v nasprotju z nadnaravnim svetom, nespremenljivega in veènega BOGA. Vse to je povezano s prastarimi predstavami o drevesu življenja, ki zaznamuje nastanek kozmusa in èloveka.

Èlovek se mora znati veseliti vsaj na 23 naèinov:

1. smeh

2. ples

3. petje

4. v zanimivem oblaèenju

5. gojenju cvetja

6. igra in opazovanje živali

7. obdarjevanje ljubeèih ljudi

8. druženje z ljudmi

9. poljubljanje

10. sprehodi v naravo

11. plavanje in drugi športi

12. umivanje z masažo

13. razlièna roèna dela

14. priprava jedi

15. èišèenje doma in bivalne okolice

16. šemljenje – pustna zabava

17. pisno izražanje

18. igranje na instrument

19. izmenjava misli v ljubeèem razgovoru

20. pisanje ljubeznivih pisem in èestitk

21. vesele igre v naravi z dobrimi ljudmi

22. šale, na primer: "Kaj so storili prijatelji, ko si padel v vodo?"

"Vrgli so mi milo!"

23. Slavnostna kosila, veèerje ali pikniki z dobrimi ljudmi.

Privošèi si radost v izobilju in imel jo boš dovolj, da jo boš lahko razdajal tudi drugim.

Le v najveèji svobodi dosežemo najveèjo rast – oziroma sploh kakšno rast. Vèasih nekoga še najbolj ljubiš in mu pomagaš tako, da ga pustiš samega ali pa mu omogoèiš, da si pomaga sam.

Duhovna resnica mora zaživeti v vsakdanjem življenju, da bi se spremenila vsakdanja izkušnja. Vsa nasprotja izvirajo iz neumestne želje. Edini problem èloveštva je pomanjkanje ljubezni. Edini mir na svatu, ki kaj zaleže, je notranji mir.

 

S. Kristjan Andersen: Zaroèenca

Vrtavka in žogica sta skupaj ležala med igraèami, pa je vrtavko dejal žogici: "Mar se ne bi zaroèila, èe že leživa skupaj v predalu?" Žogica, ki je bila sešita iz safiana in bila domišljava kot kaka gosposka frajlica, pa se za njegovo vprašanje ni niti zmenila.

Naslednji dan je k igraèam prišel majhen deèek, prebarval vrtavka redeèe in rumno ter mu na sredino zabil medeninast žebljièek<<<<, bilo je velièastno, kadar se je takole sukal.

"Le poglejte me!" je dejal žogici. "Kaj pravite zdaj? Ali se ne bi zaroèila, ko se tako lepo ujemava; vi skaèete, jaz pa plešem! Nihèe ne bi mogel biti sreènejši od naju!"

"Res tako mislite?" je vprašala žogica. "Verjetno niti ne veste, da sta bila moja mati in oèe safianasti copati in da imam trebuh iz plute!"

"Že, že, jaz pa sem iz mahagonijevega lesa!" je dejal vrtavko. "Izdelal me je sam gospod župan s svojo stružnico, in to mu je bilo v izredno veselje!"

"Pa se lahko zanesem na vaše besede?" je vprašala žogica.

"Naj nikdar ne okusim bièa, èe lažem!" je odgovoril vrtavko.

"Jezik vam teèe kot namazan!" je dejala žogica. "Vendar ne morem privoliti, skoraj sem na pol zaroèena z lastovko! Vsakiè, ko skoèim v zrak, pomoli glavico iz gnezda in pravi: 'Me vzamete?' In pri sebi sem že privolila, s tem pa sem že tako rekoè napol zaroèena! Toda obljubim vam, da vas ne bom nikdar pozabila!"

"To mi pa res pomaga!" je dejal vrtavko in potem nista veè govorila. Naslednji dan je deèek prišel po žogico; vrtavko je videl, kako je kakor ptica zletela visoko v zrak, nazadnje je ni bilo veè moè videti. Vsakiè se je tudi vrnila, ampak ko se je dotaknila tal, je vedno še visoko odskoèila; mogoèe od hrepenenja ali pa zaradi plutovinastega trebuha. Devetiè pa je žogica izginila in ni se veè vrnila; deèek jo je iskal in iskal, ampak ni je bilo veè.

"Že vem, kje je!" je zavzdihnil vrtavko. "V lastovièjem gnezdu, z lastovko se je poroèila!"

Èim bolj je vrtavko o tem razmišljal, tem bolj je bil zaljubljen v žogico; ljubezen je bila silnejša ravno zaradi tega, ker je ni mogel dobiti; najbolj èudno pri vsej stvari pa je bilo, da je vzela drugega. Sicer se je sukal in brnel, a ves èas je mislil na žogico, ki je bila v njegovih mislih vse lepša in lepša. Tako je minilo mnogo let - - in iz ljubezni je nastala stara ljubezen.

Tudi vrtavko ni bil veè mlad - - !Nekega dne so ga èisto vsega pozlatili. Še nikoli ni bil tako èeden; zdaj je postal zlat vrtavko in je tako poskakoval, da je kar brnelo. Ej, to je bilo nekaj! Naenkrat pa je poskoèil previsoko – in ga že ni bilo veè!

Iskali so ga in iskali, celo v kleti, vseeno pa ga niso našli.

- -Le kje bi bil?

Skoèil je v vedro za odpadke, kjer so ležale najrazliènejše stvari, zeljni štori, smeti in pesek, ki je padel iz žleba.

"No, tukaj mi bo pa res krasno! Pozlata bo šla kmalu po gobe! Med kakšnimi zmeneti sem se le znašel!" In po strani je pogledal dolg zeljni štor, ki so ga pošteno obrezali, in èudno okroglo stvar, ki je bila še najbolj podobna gnilemu jabolku. Pa ni bila jabolko, temveè stara žogica, ki je dolga leta ležala gori v žlebu in se razkrajala v vodi.

"Hvala bogu, da je prišel še kdo iz naših vrst, s katerim se bom lahko vsaj pogovarjala!" je dejala žogica in si ogledovala pozlaèeno vrtavko.

"Pravzaprav sem iz safiana, sešile so me dekliške roke, in tudi plutovinast trebuh imam, tega pa zdaj ni moè opaziti! Ravno sem se nameravala poroèiti z lastovko, ko sem padla v žleb, pet let sem se v njem pošteno namakala! To je precej èasa, lahko mi verjamete, za gospodièno!"

Vrtavko pa ni nobene èrhnil, mislil je na svojo staro ljubezen, in bolj ko jo je poslušal, bolj mu je postajalo jasno, da je to ona.

Tedaj je prišla služkinja in hotela stresti odpadke. "Hopsa, tam je pa naša zlata vrtavka!" je dejala.

Tako se je vrtavko vrnil v hišo in bil spet v velikih èasteh, o žogici pa ni bilo veè slišati. Vrtavko ni nikdar veè govoril o svoji stari ljubezni; ta mine, èe se ljubica pet let razkraja v žlebu, še spoznaš je ne veè, ko jo sreèaš v smeteh.

Andersen: "Bodimo naj, vendar ljudje. Smeh je znamenje najvišjega duhovnega stanja."

 

2 = MODRA. Vsi planeti z ozvezdjem imajo harmonièen vpliv na zemljo.

11. 2. 2002. Ciklus se ponavlja v nedogled.

 

* * * * *

Negativna èustva so koristna za zavedanje, za razumevanje. Pomenijo nam priložnost, da èutimo, da opazujemo od zunaj. Na zaèetku bo depresija, toda pretrgali bomo svojo zvezo z njo. Ko jo razumemo, se pojavlja manj pogosto in konèno docela izgine. To je stanje, v katerem opustimo želje, pri katerih mislimo, da je sreèa odvisna od izpolnitve teh želja.

Prijetne izkušnje napravijo življenje lepo. Boleèe izkušnje pa vodijo k rasti. Trpljenje pokaže na podroèje v nas, kjer še nismo rasli, kjer še moramo rasti, se spremeniti in preobraziti.

Vsak èlovek sam je tisti, ki ima moè, da lahko ustvari raj v sebi in podari košèek tega raja vsakomur, ki se ga dotakne.

Duhovne ljubezni se moramo uèiti vsak trenutek, ker je vselej drugaèna. Pri uèenju se rad vklopi uèni škrat in boleèina nas nauèi , kako delati drugaèe, da ostanemo otroci ljubezni.

Kdo rad živi brez ljubezni? Nihèe! Brez nje žive samo ljudje, ki so podobni raèunalnikom, ki je vreden le, èe proizvaja materialna sredstva. Nikdar pa v njega niso vložena èustva ljubezni. Tak èlovek je le še odsev maske s èloveško podobo, v katerem je duša potemnela in oddaja negativno energijo.

Mogoènejše kot bo cvetel nagelj ljubezni v srcu, lepši in bolj dehteèi se bodo odpirali v naši duši cvetovi vseh barv in vonjav.

Lipa je simbol Slovenije, ki neprestano oddaja v okolico najnežnejšo belo energijo ljubezni – prijateljstva in iskrenosti. Slovenska lipa naj prièara plamenèke ljubezni v vsakem Slovencu, da bo tako neumorno prižigal plamenèke, ki se bodo širili v koncentriènih krogih do vseh ljudi in tako prièarali ljubezen èloveka v širni svet. Vsak èlovek ima pravico do svobode, miru in ljubezni ...

Prijateljstvo pa naj bo samo belina – bela podlaga, na katero vezemo najžlahtnejšo tkanino nežnih èustev s katerimi varno stopamo po barvnih stopnicah do svojega razgledišèa.

Absolutna svoboda je neskonèno število želja, ki jih postopno od trenutka do trenutka uresnièujemo na tak naèin, da je v naši duši vedno veè energije ljubezni.

 

 

ŽIVLJENJEPIS

Podpisana Cilka Lipnik, rojena Èepin, sem se rodila kot sedmi otrok v kmeèki družini 29. 9. 1935 na Klakah pri Lesiènem.

V osnovno šolo sem hodila na Pilštanju, nižjo gimnazijo sem konèala v Kozjem, uèiteljišèe v Celju, Pedagoško akademijo, razredni pouk pa ob delu v Mariboru.

Uèila sem v Ganèanih, na Vrhu nad Laškim, v Rogatcu, Rogaški Slatini in nazadnje v Celju. Dvajset let sem bila mentorica študentom Pedagoške akademije Maribor. Osemnajst let sem vodila tabornike v veè krajih. Na republiških mnogobojih smo veèkrat zmagovali. Redno smo imeli letna taborjenja v raznih krajih Jugoslavije.

Zadnja leta službe sem vodila krožek mladih dopisnikov.

V letu 1987 je v Taboru izhajal moj podlistek Taborniški spomini.

Leta 1994 je v Novem tedniku izhajal podlistek Moja službena leta. Objavljala sem v revijah Otrok in družina, 7 D, Buèko, v "Likusovem" zborniku, "Lipa" Domžale, pri Celjskem literarnem društvu in v Vzajemnosti.

Rogaške novice so objavljale kot podlistek Pot navzgor, sedaj pa objavljajo Trening za Kilimandžaro s planinskim društvom Vrelec iz Rogaške Slatine.

V letu 1999 sem v samozaložbi izdala knjigi Biti uèiteljica (moja službena leta) in Aloja (ezoteriène èrtice). Knjigi sta razprodani. V l. 2000 je izšel v samozaložbi roman Sviloprejka, ki pripoveduje o prijateljstvu. Tudi ta je razprodan. Zaradi povpraševanja po knjigah Biti uèiteljica in Aloja sem knjigi ponatisnila.

V samozaložbi sta v tisku knjigi Mavriène vrtnice in Pot navzgor.

Obèinska zveza tabornikov Kranj je založnik knjige Taborniški spomini.

Uredništvu "Obzorja" sem poslala knjigo Trening za Kilimandžaro s Planinskim društvom Vrelec iz Rogaške Slatine, s prošnjo, da jo natisne.

Sem poroèena in imam dva odrasla sinova. Sedaj sem v pokoju in živim v Irju 46 b pri Rogaški Slatin. Premagujem rak v metastazah druge stopnje s pomoèjo pisanja knjig.

Cilka Lipnik

Irje, 12. 2. 2002

3250 Rogaška Slatina

telefon : 03 5814 251

Nazaj na Celjsko literarno društvo?

Nazaj na avtorji?

Nazaj na prvo stran?